Intenzivnost vlaganj oz. delež izdatkov za raziskave in razvoj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) je bila leta 2017 na ravni EU 2,07-odstotna, potem ko je bila leto prej 2,04-odstotna, leta 2007 pa 1,77-odstotna, izhaja iz objave evropskega statističnega urada Eurostat.
V Sloveniji je bil ta delež 1,86-odstoten, potem ko je bil pred 10 leti 1,42-odstoten.
Najvišji delež BDP so v raziskave in razvoj vložili Švedska (3,3 odstotka) in Avstrija (3,16 odstotka), sledili sta Danska (3,06 odstotka) in Nemčija (3,02 odstotka).
Najnižjo intenzivnost vlaganj so medtem imele Romunija (0,50 odstotka), Latvija (0,51 odstotka), Malta (0,55 odstotka), Ciper (0,56 odstotka), Bolgarija (0,75 odstotka), Hrvaška (0,86 odstotka) ter Litva in Slovaška (po 0,88 odstotka).
Strategija EU sicer do leta 2020 predvideva dvig intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj na tri odstotke.
Intenzivnost vlaganj v raziskave in razvoj v EU je sicer v primerjavi z ostalimi večjimi gospodarstvi precej nižja kot v Južni Koreji (4,22 odstotka v letu 2015), na Japonskem (3,28 odstotka) in v ZDA (2,76 odstotka), medtem ko je bila na približno podobni ravni na Kitajskem (2,06 odstotka) in precej višja kot v Rusiji (1,1 odstotka) in Turčiji (0,96 odstotka).
V EU je bilo leta 2017 največ vlaganj v raziskave in razvoj v gospodarstvu, 66 odstotkov. Na izobraževalni sektor odpade 22 odstotkov in na sektor država 11 odstotkov vseh vlaganj v ta namen.
V zadnjih 10 letih se je intenzivnost vlaganj zvišala v 21 članicah, od tega najbolj v Avstriji (+0,74 odstotne točke) in Belgiji (+0,74 odstotne točke). V šestih članicah je medtem intenzivnost vlaganj upadla, najbolj na Finskem (-0,59 odstotne točke) in Luksemburgu (-0,33 odstotne točke).
