Kot je pojasnila za STA, se center že zadnji dve leti pozicionira v smeri think tanka, sama pa bi želela ta razvoj še intenzivirati. CEP bi tako postal platforma, ki združuje strokovnjake z različnih področij. To bi vključevalo tako predstavnike javnega in zasebnega sektorja kot akademske skupnosti in na ta način bi spodbudili strateški razmislek o naših nacionalnih interesih, kar se Geršakovi v okolju, ki se na globalni ravni korenito spreminja, zdi zelo pomembno.
"Želimo postati institucija, ki lahko vsebinsko doprinese k ustvarjanju politik, predvsem na zunanjepolitičnem in varnostnem področju," je poudarila Geršakova, ki je na položaju nasledila Gorazda Justineka.
Napovedala je, da bodo začeli platformo vzpostavljati v prihodnjem letu, ko bodo začeli delati serije analiz. "Think tank bi se ukvarjal z vprašanji, kakšni so strateški premiki v svetu na energetskem, varnostnem, okoljevarstvenem in gospodarskem področju ter pogledal, kje je Slovenija," je pojasnila. Dodala je, da se ne bi osredotočali na težave v regiji, ampak bi pogledali globalno sliko, vanjo umestili Slovenijo in razmislili, kakšno strategijo mora ubrati v prihodnjih 20, 30 letih, "da bi doprinesli k temu, da imamo varno regijo, da mi dobro živimo, da bomo imeli blaginjo v naši državi".
Nova izvršna direktorica CEP si je sicer za prednostno nalogo svojega mandata zadala nadaljevanje dobrega in uspešnega dela centra, nadgradnjo programov za izgradnjo kapacitet na Balkanu ter povečanje sodelovanja z državami srednje in Vzhodne Evrope, predvsem skozi projekte. "Mislim, da je treba izkoristiti prednosti in edinstvena znanja, ki jih ima Slovenija, da doprinesemo k stabilnosti, razvoju in predvsem varnosti v naši okolici," je dejala.
CEP bo v letu 2019 po besedah Geršakove nadaljeval začete razvojne in druge projekte - projekt, osredotočen na Podonavsko regijo, projekt na področju digitalne diplomacije ter več projektov v balkanskih državah. "Vedno pa si prizadevamo razširiti naše aktivnosti in vzpostaviti sodelovanje z novimi partnerji," je poudarila.
Večji preskok, ki ga mora narediti center, je po besedah Geršakove tudi to, da bi v sklopu EU prišli do dolgotrajnejših projektov, ki trajajo več let. Trenutno so na projektih, ki trajajo eno, morda dve leti, želeli pa bi si vsaj tri- do štiriletne projekte. "To je za nas zelo pomembno, ker bi lahko tako dlje časa vsebinsko delovali na enem področju."
Pomemben steber centra, ki ima sedež na gradu Jable blizu Mengša, bo ostal tudi Strateški forum Bled. "To je zelo eminenten dogodek, ki nam odpira mnoga vrata v tujini in nas pozicionira na čisto drug nivo kot Slovenija," je dejala Geršakova.
Med območji, na katera se bo osredotočal center, pa bo še vedno v ospredju Zahodni Balkan. V tej regiji je po navedbah Geršakove trenutno opaziti več trendov, kot so množično izseljevanje mladih, počasen gospodarski razvoj in korupcija političnih elit.
Dolgoročno pa nova vodja CEP na Zahodnem Balkanu vidi velike izzive v nestabilnosti regije in njeni dovzetnosti za vpliv velikih sil, ki pa imajo vsaka svoje interese. Pri tem je izpostavila Rusijo in Turčijo, v prihodnje pa tudi Kitajsko. "Vsaka od teh sil skuša stvari peljati malo v svojo smer, kar regijo vodi stran od EU in zveze Nato. "V našem interesu je, da čim bolj povežemo regijo z EU in Natom kot faktorjema razvoja in stabilnosti in to je tudi v slovenskem strateškem interesu," je sklenila Geršakova.
