STA je omenjene pogodbe zahtevala leta 2015, ko je Komisija za preprečevanje korupcije objavila podatke o višini honorarjev, ki so jih preko avtorskih in podjemnih pogodb od leta 2003 iz javnega sektorja prejele fizične osebe. Pogodbe je med drugim zahtevala za tri prejemnike najvišjih honorarjev s fakultete za upravo - Srečka Devjaka, Stanko Setnikar Cankar in Mirka Vintarja. Fakulteta je vpogled v večji del pogodb dovolila, a sta Devjak in Setnikar Cankarjeva kot stranska udeleženca sprožila upravni spor. Sredi novembra je upravno sodišče Devjaka zavrnilo, s čimer je odločba fakultete zanj postala pravnomočna, o tožbi Setnikar Cankarjeve pa še ni odločilo.
Fakulteta je nato STA posredovala pogodbe za Devjaka. Iz njih je razvidno, da se večji del od skupaj 141 pogodb nanaša na obdobje od leta 2005 do 2011. Del tega obdobja, od leta 2005 do 2009, je bil Devjak dekan fakultete, preostali obdobje pa je bila dekanja Setnikar Cankarjeva.
Večina pogodb se nanaša na Devjakovo delo na izrednem študiju, del pa tudi na njegove obveznosti iz delovnega razmerja. Pri dobri polovici pogodb ni navedeno, koliko dela bo opravil, prav tako ne koliko znaša urna postavka. Naveden je le znesek, ki bo izplačan. 79 pogodb tudi ne vsebuje določbe, kako se bo preverjalo, ali je bilo delo dejansko opravljeno, prav tako se v njih ne zahteva oddaja poročila o opravljenem delu. Devjak danes pravi, da je evidenca o opravljenih urah obstajala, pri posameznih pogodbah pa da so dokaz sami izdelki. Setnikar Cankarjeva, ki je s strani fakultete podpisnica večine pogodb, pa je pojasnila, da so vrednost plačila določili na podlagi urne postavke iz fakultetnega cenika dela in evidence opravljenih ur iz informacijskega sistema. Priloga k pogodbi sta bila praviloma tudi poročilo o delu ali zahtevek vodje projekta, je dejala.
Računsko sodišče: Iz pogodbe mora biti razviden obseg del
Kot so za STA povedali na računskem sodišču, je sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb v visokem šolstvu dovoljeno, a delo preko njih ne sme presegati ene tretjine pedagoške obveznosti profesorja. Iz pogodbe mora biti tudi zato razvidno, kakšen je obseg del, ki jih bo izvajalec opravil, saj je le tako mogoče zagotoviti, da obseg ne bo presegal tretjine obveznosti. V skladu z obligacijskim zakonikom mora biti določljiv tudi predmet vsake pogodbe, določljiv pa je, če pogodba vsebuje vse podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. "Vsekakor mora biti predmet pogodbe določen v tej meri, da je pred izplačilom možno preveriti, ali je bilo delo (po obsegu, vsebini in kakovosti) opravljeno," so zapisali. Iz revizije poslovanja, ki jo je računsko sodišče izvedlo na koprski fakulteti za management, je tudi razvidno, da so revizorji od fakultete zahtevali, da so k pogodbam priložena poročila o opravljenem delu, ki jih mora pregledati in odobriti odgovorna oseba.
Na računskem sodišču so še opozorili, da čas za katerega zaposleni na fakultetah sklepajo avtorske in podjemne pogodbe, po zakonu o visokem šolstvu ne sme presegati 10 mesecev. V primeru Devjaka je ta čas presežen pri 21 pogodbah, pri čemer je čas dela največkrat obsegal eno leto, včasih pa dve leti. Setnikar Cankarjeva je pojasnila, da študijsko leto traja 12 mesecev, dejansko pa je delo potekalo 10 mesecev, saj poleti ni organiziranega pedagoškega procesa.
Iz pogodb je tudi razvidno, da je bila več kot polovica pogodb podpisana za nazaj, torej za delo, ki je bilo že opravljeno. Na računskem sodišču so v zvezi s tem navedli, da zakon ne določa, da mora biti pred začetkom opravljanja del podpisana pisna pogodba, "vsekakor pa sklepanje pisnih pogodb že ob sami sklenitvi dogovora bistveno pripomore k preglednosti poslovanja". "Zato je tudi računsko sodišče primere, ko pred opravljenim delom ni bila sklenjena pisna pogodba, obravnavalo vsaj kot pomanjkljivosti," so zapisali. Na fakulteti za upravo so za STA navedli, da zaradi narave njihovega dela pisnih pogodb vedno ni mogoče sklepati vnaprej, da pa se trudijo, da bi jih.
Urna postavka v enem primeru dosegla 351 evrov
Po podatkih Supervizorja (danes Erar) iz leta 2015 je sicer Devjak v času od 2005 do 2015 preko avtorskih in podjemnih pogodb od fakultete prejel 320.000 evrov neto honorarja, kar glede na to, da se večina pogodb nanaša na sedemletno obdobje, pomeni, da je od leta 2005 do 2011 poleg redne plače mesečno v povprečju prejel še dodatnih okoli 3500 evrov.
Iz pogodb, v katerih je navedena urna postavka ali pa se to da izračunati, je razvidno, da je plačilo za posamezno uro v obdobju od 2005 do 2009 znašalo okoli 200 evrov bruto (v eni izmed pogodb je urna postavka dosegla tudi 351 evrov), pozneje pa se je postopoma zniževalo, najprej na 113 evrov, nato na 80 evrov. Danes po podatkih fakultete urna postavka za delo rednega profesorja pri izvedbi študijskih programov znaša 80 evrov.
Na fakulteti, ki jo od leta 2013 vodi Janez Stare, na vprašanje, ali po njihovem mnenju iz Devjakovih pogodb izstopa kaj posebej, odgovarjajo, da so to prav urne postavke, ki da so v primerjavi z današnjimi zelo visoke, a da težko pojasnijo njihovo višino, saj je šlo za odločitve prejšnjega vodstva. Domnevajo sicer, da so bile tako visoke postavke oblikovane glede na takratne visoke prihodke iz izrednega študija. Leta 2005 je na primer fakulteta (večinoma) z izrednim študijem ustvarila okoli 65 odstotkov vseh svojih neproračunskih prihodkov, leta 2014 pa le še nekaj manj kot 20 odstotkov.
Setnikar Cankarjeva pavi, da so bile urne postavke določene glede na velik vpis izrednih študentov in glede na razmere na trgu.
Devjak in fakulteta: Delo je bilo opravljeno
Na fakulteti so sicer zatrdili, da je bilo vse delo po pogodbah opravljeno, saj da imajo za to ustvarjen ustrezen sistem. Zatrdili so tudi, da tudi danes vse avtorske in podjemne pogodbe, ki pa jih je zdaj bistveno manj, sklepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Slednje je po njihovih navedbah ugotovil tudi inšpektorat za javni sektor, ki je pregledal sklepanje pogodb za tri profesorje od leta 2012.
Tudi Devjak, danes dekan MLC Fakultete za management in pravo Ljubljana, je za STA zatrdil, da je bilo delo iz pogodb opravljeno, izplačano pa iz sredstev izrednega študija. Kot je navedel, je šlo pri pogodbah za dodatno delo, ki ga je bilo treba opraviti, ko so iz visoke šole postavljali zdajšnjo fakulteto. Veliko dela je bilo po njegovih besedah povezanega s pripravo mednarodne akreditacije, strategije in razvojnih načrtov ter vsem ostalim delom, da je lahko vsako leto diplomiralo od 500 do 700 diplomantov. "Pri tem je šlo za dvojne obremenitve, delali smo vse petke in sobote ter po vseh fakultetnih centrih v Sloveniji," je dodal.
Na vprašanje, zakaj so preko avtorskih pogodb izplačevali tudi delo, ki tudi po navedbah zdajšnjega dekana Stareta sodi med redno delo dekana, kot je npr. vodenje priprav letnega načrta dela fakultete, izdelava idejnega načrta za oglaševanje za vpis v študijsko leto, vodenje načrta priprav del na fakulteti ..., je Devjak odgovoril, da je šlo verjetno za izplačilo dodatnega dela oziroma nadur. Na vprašanje, zakaj teh niso izplačali z redno plačo, pa je odvrnil, da je bila "mogoče to napaka".
