c S

V Sloveniji ni sistematičnega povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem priseljencev

19.12.2018 07:29 Ljubljana, 18. decembra (STA) - V Sloveniji ni sistematičnega povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem, strategija vključevanja otrok priseljencev je osredotočena na učenje slovenskega jezika, prav tako ni koordinacije med različnimi akterji. To so ključne ugotovitve raziskave evropske mreže Sirius, ki jih je danes predstavila Alenka Gril s Pedagoškega inštituta.

Grilova je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili letošnje dejavnosti evropske mreže za politike izobraževanja priseljencev Sirius, povedala, da so se tokrat osredotočili na prepoznavanje sinergij med formalnim in neformalnim izobraževanjem z namenom njihove krepitve in razširjanja, da bi izboljšali učne izkušnje za vse otroke, še posebej priseljencev.

Neformalno izobraževanje za otroke se v Sloveniji izvaja v okviru šole preko interesnih dejavnosti in nevladnih organizacij, zakonske podlage pa omogočajo povezovanje in vzpostavljanje partnerstva med tovrstnim izobraževanjem, je dejala.

Na podlagi nacionalne strategije vključevanja otrok priseljencev v izobraževanje in smernice se oblikujejo individualni dveletni programi prilagajanja. Slednji poleg učenja slovenskega jezika in pouka maternih jezikov in kultur otrok priseljencev po navedbah Grilove priporočajo tudi vključevanje v interesne dejavnosti v šoli in izven nje in povezovanje z družinami priseljencev v lokalni skupnosti.

Pri tem je poudarila pomen horizontalnega medsebojnega povezovanja šol. A čeprav so koristi takšnega sodelovanja splošno priznane, pa v praksi po njenih besedah še ni zaslediti sistematičnega pristopa.

Kljub temu želijo opozoriti, da v državah članicah obstajajo primeri dobrih praks, ki jih izvajajo različni akterji civilne družbe in posamezne šole, da bi omogočili vključevanje priseljenskih in begunskih otrok v izobraževalni proces, je pojasnila.

Kot primer dobre prakse je izpostavila slovenski projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, ki razvija dvostopenjski model vključevanja otrok priseljencev v konzorciju 95 šol in vrtcev.

Med ključnimi ugotovitvami raziskave Sirius za Slovenijo je Grilova navedla še pomanjkanje medsektorske koordinacije med različnimi akterji, ki podpirajo družbeno integracijo priseljencev in otrok.

"Predvsem te iniciative ostajajo na ravni individualnih odločitev in se ne prenašajo v druga socialna okolja," je poudarila Grilova in dodala, da bi bila potrebna vladna priporočila oziroma smernice, ki bi podprle razvoj povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem in spodbudile prizadevanja po vzpostavljanju partnerstva pri integraciji otrok priseljencev.

Podatki, ki so bili zbrani in analizirani za poročilo Sirius Watch 2018 sicer temeljijo na prispevkih nacionalnih partnerjev, ki so v vsaki od 17 držav članic izvedli raziskavo s tega področja.