Med ustanovitelji društva so med drugim nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, nekdanji dekan ljubljanske fakultete za družbene vede Rado Bohinc, njen zaslužni profesor Niko Toš, biokemik in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Vito Turk ter direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen.
"Poziv k družbeni odgovornosti je res pomemben v vseh segmentih, od državljanov, gospodarstva, politike in okolja," je za STA pojasnil Brglez, sicer profesor mednarodnega prava na Fakulteti za družbene vede, ki je bil na današnji ustanovni seji izvoljen za predsednika društva. Meni tudi, da se je potrebno o družbeni odgovornosti pogovoriti s številnimi akterji, ki je do zdaj "mogoče niso jemali dovolj resno, pa je pomembna".
Brglezu se zdi pomembno tudi osveščanje državljanov, da je zgolj družbeno ravnanje tisto, ki bo pripeljalo k kvaliteti njihovega življenja. "Družbeno odgovorno ravnanje je, da v svojem primeru tisto, kar je država v mene vložila, skušam vrniti nazaj in da zagotovim tudi sedanjim generacijam takšne pogoje, kot sem jih sam imel, zato da sem lahko nekaj naredil," je razložil.
Po mnenju Svetlika kot intelektualci ne smejo ostati brez odziva na med drugim okoljska vprašanja in vprašanja neenakosti in ekstremizmov, zato bodo v društvu v luči aktualnih vprašanj in družbene odgovornosti zavzemali in sporočali svoja stališča ter skušali pritiskati na odločevalce.
V društvu želijo po besedah Toša razširiti vprašanja in obravnavo družbene odgovornosti, ki jo po njegovih besedah terjajo ravno trenutne razmere v svetu in družbi.
Idejna podlaga za ustanovitev društva je po besedah Bohinca, ki je postal tudi podpredsednik društva, deset zahtev za družbeno odgovornost. Med njimi so družbena odgovornost do naravnega okolja, dela in delavcev, podjetništva, prihodnjih rodov in za razvoj, starejših, invalidov in za zdravje, družbeno odgovorno korporacijsko in javno upravljanje ter upravljanje javnega premoženja. Prav tako je med zahtevami družbena odgovorna zunanja in varnostna politika ter družbena odgovornost do zgodovine in kulture.
Pred ustanovitvijo društva so sicer delovali v okviru Gibanja za družbeno odgovornost, katerega namen je bil predstavljati razmisleke intelektualcev in vseh družbeno odgovornih ljudi o aktivnostih in dejanjih posameznikov in ustanov, ki vodijo državo in upravljajo z družbenim premoženjem.
