Slavnostni govornik na dogodku je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je narodni razvoj in obstoj bistveno bolj odvisen od znanstvenih iskanj in podvigov, kot se tega običajno zavedamo.
"Za Slovence kot nacijo in za Slovenijo kot državo so vrhunski znanstveni dosežki elementarnega, življenjskega značaja in pomena. Mi smo narod slavnih športnikov, umetnikov, generalov, a tudi narod slavnih znanstvenic in znanstvenikov. Njihov pomen seže daleč čez naše meje in njihovi izsledki, dognanja in izumi so del svetovne znanstvene dediščine," je dejal.
Boštjan Žekš je na današnji slovesnosti v Cankarjevem domu prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike, Milica Kacin Wohinz pa za življenjsko delo na področju zgodovinopisja.
Žekš je bil raziskovalec na odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan, profesor biofizike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter profesor in dekan na Univerzi v Novi Gorici, leta 1987 so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Na raziskovalnih področjih, na katerih je deloval, je veliko prispeval k napredku znanosti, obiskoval svetovne centre ter imel predavanja in uvodna predavanja na največjih mednarodnih konferencah.
Znanstvena svetnica Milica Kacin Wohinz, ki je bila do upokojitve zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, je posvetila svoje raziskovalno delo zgodovini Primorske.
Svoja spoznanja je objavila v številnih znanstvenih člankih in v več znanstvenih monografijah, v katerih je predstavila primorske Slovence in istrske Hrvate pod italijansko zasedbo 1918-1920, njihovo dejavnost v rimskem parlamentu ter primorski upor fašizmu v letih 1920-1941.
Franc Vodopivec je Puhovo nagrado za življenjsko delo prejel s svojim delom na področju metalurgije - letos so v skladu z novim pravilnikom prvič sploh podelili Puhove nagrade, doslej so podeljevali le Puhova priznanja.
Vodopivec že več kot pet desetletij deluje v metalurški stroki, kjer je pustil velik pečat tako v industriji kot v akademskem svetu, v katerem je usmerjal svoje znanstveno in strokovno delo k povezovanju teh dveh segmentov družbe.
Pomembno je vplival na razvoj metalurške industrije, saj je zagovarjal in utemeljeval številne in potrebne spremembe, ki so se izkazale za nujne in nepogrešljive pri razvoju slovenske in jugoslovanske metalurgije. Tako je imel odločilen vpliv pri nekaterih investicijah v jeklarstvu in proizvodnji aluminija ter predvsem znanstvenem razvoju kovinskih materialov.
Odbor za podelitev nagrad in priznanj, ki mu predseduje Janez Plavec, je poleg tega podelil še tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, eno Puhovo priznanje za uvajanje novih znanstvenih dosežkov v gospodarsko in družbeno prakso ter eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Raziskovalec Marko Noč je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine, Matjaž Perc Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju fizike kompleksnih sistemov, Robert Dominko pa Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov.
Marjan Pipenbaher iz projektantskih podjetij Ponting Pipenbaher Consulting Engineers je dobil Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov.
Tadeju Rojacu z Instituta Jožef Stefan in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana so podelili Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita.
Mojca Benčina s Kemijskega inštituta je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije, Saša Prelovšek Komelj, ki je zaposlena na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Institutu Jožef Stefan in Univerzi v Regensburgu, pa je Zoisovo priznanje prejela za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev.
Andreja Kutnar z Univerze na Primorskem in raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE je prejela Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva, Nina Gunde Cimerman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov - gliv.
Zoisovo priznanje je prejel tudi Janez Košmrlj s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in sicer za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin.
Direktor podjetja GOAP Leon Kralj je prejel Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja in implementacije krmilnika za klimatizacijo luksuznih križark.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa je prejel Bogdan Povh, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenske fizike, za samo priznanje pa je posebno pomembno med drugim utiranje poti za uporabo sinhrotronske svetlobe slovenskim raziskovalcem.
