Vladni pogajalci in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije so minuli ponedeljek sporočili, da so uspeli doseči dogovor. Dva dni zatem so stavkovne sporazume tudi parafirali.
Pogajanj s policijskima sindikatoma in koordinacijo stavkovni odborov skupine 16 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, pa še niso pripeljali čisto do konca. Je pa Počivavšek po zadnjih pogajanjih dejal, da so tik pred uskladitvijo sporazuma.
Vladna stran jim je v četrtek poslala čistopis besedila, o katerem so se pogovarjali v sredo, ko so za pogajalsko mizo vztrajali več kot pet ur. V sindikatih so se v petek do njega še opredeljevali in usklajevali odgovor, zaenkrat pa še ni jasno, ali bo potreben še en krog pogajanj.
Pogajanja ločena, posledice pa se odražajo na celotnem javnem sektorju
Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi Peter Pogačar, se je sprva želela z vsemi sindikati pogajati skupaj, a je nato na željo sindikatov pristala na ločene pogovore s posameznimi stavkovnimi skupinami. Kot pa je večkrat poudaril Pogačar, so morali na vsako od zahtev pogledati skozi prizmo celotnega javnega sektorja.
Vsaka sprememba v plačnem sistemu, ki izboljšuje položaj le določenemu poklicu ali skupini, namreč trči ob zahtevo po enakovrednem ovrednotenju drugih, še posebej primerljivih delovnih mest in nazivov. Tako so dvigu zdravniških plač sledile zahteve ostalih zaposlenih v javnem sektorju, pa tudi v aktualnih pogajanjih je na tej točki prihajalo do zaostritev.
Nazadnje je še v začetku tega tedna skupina sindikatov pod vodstvom Počivavška protestno zapustila pogajanja, ker je vlada z nekaterimi sindikati ob sicer predvidenih splošnih dvigih dorekla boljše vrednotenje še za nekatera posamezna delovna mesta, ni pa prisluhnila njihovi zahtevi, da bi v prihodnjem letu ocenili vpliv teh izjem na ostala delovna mesta in posledično popravili morebitna nastala nesorazmerja, torej še kje dvignili vrednotenje.
Počivavškovi sindikati so se dan pozneje odločili, da se vendarle vrnejo za pogajalsko mizo ter tam z vladnimi pogajalci očitno našli nek kompromis. Uskladili naj bi tudi besedilo glede zagotavljanja financiranja stroškov dviga plač, saj se bojijo, da bi v nekaterih delih javnega sektorja lahko prišlo do težav. Na to so javno že opozorili v nekaterih socialnih in zdravstvenih zavodih.
Tako je pričakovati, da bo vladna stran v kratkem tudi s to skupino sindikatov dosegla sporazum in ne bo zapletov pri iskanju ustrezne sindikalne večine za uveljavitev tega, kar so dogovorili v pogajanjih. Del rešitev se mora namreč uveljaviti s spremembo kolektivne pogodbe, za to pa je predviden kvorum podpore na sindikalni strani.
O pristopu k podpisu bo odločal vsak sindikat posebej, po postopkih, ki jih ima za to predvidene. Prav tako bo vsak sindikat samostojno odločal o odpovedi stavke. A ker so na mizi predlogi, ki nekaj prinašajo vsem zaposlenim v javnem sektorju, je pričakovati, da bodo spremembe deležne širše podpore.
K podpisu sprememb kolektivne pogodbe bo sicer povabljenih vseh 42 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ne le tisti, ki so se v zadnjih tednih pogajali o svojih stavkovnih zahtevah.
Vsem sindikatom je tako vlada že predstavila predlog dogovora o plačah in drugih prejemkih v javnem sektorju, ki bi nadomestil tistega iz leta 2016. V nov dogovor bi vključili rešitve, ki so jih vladni pogajalci v zadnjih tednih dogovorili s posameznimi stavkovnimi skupinami sindikatov in zadevajo vse javne uslužbence.
Rešitve, ki so na mizi, so vredne okoli 306 milijonov evrov. Med drugim gre za splošne dvige plač za od enega do treh plačnih razredov in dvige nekaterih dodatkov. Po drugi strani se ohranja zamrznitev delovne uspešnosti in premik napredovanj iz aprila na december.
Poleg tega so v pogajanjih dogovorili reševanje nekaterih specifičnih vprašanj, ki na primer zadevajo zgolj zaposlene dejavnosti zdravstva ali socialnega varstva, prav tako naj bi dodatno izboljšali vrednotenje posameznih delovnih mest, pri čemer se v plačne razrede uvršča tudi nekatera nova.
Za zdaj pa največja neznanka ostaja vsebina pogajanj s policisti, ki naj bi se z vladno stranjo znova dobili v sredo. Po oceni predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča bo v pogajanja treba vložiti še veliko naporov, da bi dosegli dogovor.
