Kot je pojasnil Mihelj, vodja razvoja v novem centru, klasični roboti niso v stiku s človekom, saj zaradi nevarnosti, ki jo za človeka predstavljajo, delajo zaprti za ogradami. Sodelujoči roboti pa so zgrajeni na način, da lahko varno sodelujejo s človekom.
Sodelujoči robot je lahko po obliki podoben klasičnemu, vendar je opremljen s številnim senzorji, ki zagotavljajo, da je robot varen. Robot zaznava dotike s človekom, se zna odzvati na njegove dotike ter ne predstavlja nikakršne nevarnosti za človeka, dokler mu v roke ne damo nevarnega orodja. "Če robot drži nož v roki, tudi sodelujoči robot ni nujno več varen," je pojasnil Mihelj.
Po mnenju Mihelja vstopa robotov v naša vsakdanje življenja ne bo potekal tako hitro, kot se je to zgodilo pri internetu, računalniku ali mobilni tehnologiji. Roboti, ki omogočajo socialno interakcijo, bodo lahko v naših domovih že v kratkem, medtem ko bo na robote, ki bodo opravljali fizične naloge, potrebno počakati več desetletij. "Bodo pa roboti postajali vedno bolj sprejemljivi, z njimi bomo komunicirali, postajali bodo naši partnerji v vsakdanjem življenju," je zaključil Mihelj.
V centru želijo raziskovati, kako robota z orodjem, okolico, v kateri robot dela, in operaterja povezati v celoto, ki bo predstavljala varno sodelovanje. Primarni fokus so torej sodelovalni roboti v industrijskem okolju, raziskave pa želijo razširiti tudi tudi na področje rehabilitacije ter v domače okolje, kjer bi lahko robot pomagal pri kuhinjskih opravilih.
Center, v katerega so vpeti strokovnjaki s področja robotike v slovenskem prostoru, vodi pa ga Marko Munih, pokriva najnovejše tehnologije s področja robotike. Na enem mestu združuje znanje o interakciji človeka in robota, vodenju robotov v stiku z okolico, senzorni integraciji, obogateni resničnosti in prenosu tehnologij v industrijsko okolje.
V centru imajo trenutno pet robotov, od katerih so štiri kupili pred kratkim. Del sredstev za nakup opreme v vrednosti približno četrt milijona evrov je laboratorij pridobil na javnem razpisu za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme (agencija za raziskovalno dejavnost), del sredstev so prispevala podjetja Kolektor, TPV, in RLS merilna tehnika, del pa je bilo lastnih sredstev. Dodatno je Centru za sodelujočo robotiko na voljo tudi ostala oprema Laboratorija za robotiko.
Odprtje laboratorija, ki je vzpostavljen v okviru fakultetnega Laboratorija za robotiko (Robolab), so na fakulteti obeležili s spremljevalnim programom. Ta se je začel z okroglo mizo na temo Sodelujoči roboti v industriji, na kateri so sodelovali predstavniki podjetij, ki uporabljajo ali vpeljujejo sodelujoče robote v industrijske procese.
Dogodek je potekal v času evropskega tedna robotike, ki ga bodo med 16. in 25. novembrom obeležili v številnih evropskih državah. Namen tedna je promocija robotike in predstavitev dosežkov s področja robotike v posameznih državah.
