Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Klampferjeva je po seji ESS pojasnila, da so člani sveta o predlogu zakona razpravljali, ne pa tudi o njegovi vsebini. "Socialni dialog o konkretnih rešitvah, ki so predvidene v zakonu ni stekel," je povedala in izrazila obžalovanje, da do tega ni prišlo.
Kot je še pojasnila ministrica, bo zakonodajni postopek tekel naprej, vlada se bo morala do zakona tudi opredeliti. "Bomo videli, kako se bodo stvari razpletle naprej," je sklenila.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je po seji odgovornost, da dialog ni stekel, pripisal delodajalcem. "Obžalujem, da delodajalska stran ni bila pripravljena na vsebinsko razpravo, ampak so se poslužili njihovega standardnega načina, in sicer bojkota socialnega dialoga," je dejal Majcen.
Majcen ni želel ugibati, zakaj o vsebini delodajalska stran ni želela razglabljati, je pa ocenil, da "očitno ne upoštevajo dejanskega stanja na terenu". "Ne upoštevajo trga dela, ki kaže popolnoma drugačno izkušnjo, kot jo imajo očitno oni, in bojim se, da so ujetniki določenih lobijev," je še dejal Majcen.
Sindikati sicer po njegovih besedah predlog enotno podpirajo.
Delodajalska stran po koncu seje ni skrivala nezadovoljstva. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je sejo ocenil za nenavadno, predvsem zato, ker so obravnavali zakon, "ki ni vladni in do katerega se vlada ne želi opredeliti".
Predlog zakona je po Smoletovih besedah za delodajalsko stran popolnoma nesprejemljiv, saj jemlje plačno politiko v gospodarstvu iz rok delodajalcev in delavcev ter jo prenaša v roke politike. "Tega ni nikjer v Evropi," je izpostavil.
Smole je še dejal, da delodajalci zdaj pričakujejo klic premierja Marjana Šarca, ki mu želijo predstaviti svoje argumente. "Da bo dojel, da težava ni v nekajodstotnem dvigu minimalne plače, ampak v tem, da se plačna politika seli iz gospodarstva na vladno raven," je dejal.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je ob odhodu s seje prav tako pojasnila, da se želijo delodajalci sestati s premierjem, še prej pa računajo na posvet v okviru sveta za konkurenčnost na gospodarskem ministrstvu.
Delodajalske organizacije menijo, da predlog, kakšen je sedaj, uničuje socialni dialog. "V celoti izključuje enega partnerja in uničuje tudi možnost dejanskega dogovarjanja o usklajevanju minimalne plače, ker to v celoti prenaša na vsakokratno vladno politiko," je dejala.
Tako Šmučeva kot Smole sta še pojasnila, da so delodajalci na današnji seji izpostavili potrebo po čimprejšnjem usklajevanju minimalne plače za leto 2019, da znajo stroške podjetja upoštevati pri svojih načrtih prihodnje leto.
