c S

S socialnim in čustvenim učenjem do kakovostnejšega učnega okolja in veščin za življenje

09.11.2018 13:03 Ljubljana, 09. novembra (STA) - Socialno in čustveno učenje v šolskem okolju prinaša možnosti za pridobivanje veščin, ki mladim pomagajo pri premagovanju tako učnih kot drugih življenjskih izzivov. Prav tako omogoča oblikovanje kakovostnega in vzpodbudnega učnega okolja, so izpostavili sodelujoči na strokovnem posvetu v organizaciji Inštituta za raziskave in razvoj Utrip.

Direktor inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir je opomnil, da so vzgojne vsebine v šolah nekako izpadle iz učnih načrtov. V okviru evropskega projekta Learn2Be pa na inštitutu v sodelovanju z različnimi partnerji razvijajo orodje za učitelje, s pomočjo katerega bodo lahko krepili socialne in čustvene veščine ter določene vzgojne vsebine prek metodologije dela uporabljali tudi v rednem učnem načrtu.

Tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prepoznavajo pomen socialnega in čustvenega učenja. Trenutno v štirih projektih usposabljajo ravnatelje in učitelje, saj se zavedajo, da niso samo akademske kompetence tiste, ki so pomembne za kakovostno učenje in spodbudno učno okolje, je v uvodnem nagovoru pojasnil minister Jernej Pikalo. Med izobraževanjem in odraščanjem se učenci po njegovih besedah soočajo s kupom vprašanj in izzivov, na katere ni mogoče odgovoriti samo z znanjem, ampak tudi z drugimi socialnimi veščinami.

Te pomembno prispevajo k učni uspešnosti, je poudarila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec. Z njihovo učinkovito rabo se namreč v šolskem okolju, v katerem mladi preživijo veliko časa, vzpostavi klima, v kateri so učenci motivirani in lahko najdejo podporo. Možnosti za krepitev duševnega zdravja v šolskem okolju so velike, je poudarila in izpostavila pomen skrbi za celostno zdravje, ne samo telesno.

Socialno in čustveno učenje je pomembno za splošen razvoj otrok, za čustveno in socialno zavedanje, odgovorno sprejemanje odločitev, učinkovito komuniciranje ter razreševanje konfliktov, pa je v predavanju pojasnil Markus Talvio s helsinške univerze. Ko se otroci teh veščin naučijo, se lažje soočajo z različnimi izzivi, so pokazale različna raziskave in njegove izkušnje. Ob tem je izpostavil tudi spremembe v načinu sodobnega dela, kjer delovni procesi potekajo v mednarodnih okoljih s sodelavci iz različnih kultur. Tukaj so sodelovanje, učinkovito komuniciranje, odgovorno sprejemanje odločitve in iskanje rešitev še toliko bolj pomembni, je še poudaril Talvio.