Ob tej priložnosti so se sestali koordinatorji in ravnatelji Zdravih šol ter drugi sodelujoči, ki že od vsega začetka sledijo skupnemu cilju spodbujati, krepiti in omogočati zdrav življenjski slog v vsakodnevnem življenju vseh, ki šolo obiskujejo ali v njej delajo.
Mreža zdravih šol temelji na mednarodnih dognanjih in usmeritvah za področje zdravja otrok in mladostnikov, ki jih prilagaja nacionalnim smernicam in aktualnim izzivom. Zaradi dobre strukture in organiziranosti je mreža sposobna obravnavati aktualne javnozdravstvene izzive. Ob tem pa krepi dialog s pedagoškimi delavci in se odziva na njihove potrebe.
Za sodelujoče v mreži so na voljo številna brezplačna izobraževanja, usposabljanja in svetovanja, deležni so pobude in usmeritve za različne dejavnosti, vključno z že izdelanimi programi in pripadajočimi gradivi. Poleg tega sta v okviru mreže omogočena prenos informacij in izmenjava dobrih praks.
Nacionalni inštitut je leta 2016 izvedel analizo med vsemi šolami - tako zdravimi kot drugimi. Ena od ugotovitev analize je bila, da so tako "zdrave" kot druge šole izpostavile potrebo po sistematičnem vodenju in podpori s strani odgovornih institucij.
Druge šole so to izrazile v veliko večji meri kot Zdrave šole, kar bi lahko pripisali dejstvu, da so bile te deležne dolgoletnega sistematičnega usmerjanja in strokovne podpore inštituta, druge pa ne in si tega želijo.
Temelj za vzpostavitev Evropske mreže zdravih šol je bila leta 1986 sprejeta Ottawska listina, ki je nastala na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije.
V slovenskem prostoru sta bili ideji naklonjeni ministrstvi, pristojni za zdravstvo in izobraževanje. Slednje je leta 1993 spodbudilo Inštitut za varovanje zdravja RS (danes Nacionalni inštitut za javno zdravje), da začne načrtovati in izvajati promocijo zdravja v šolah.
Ob nadaljnji podpori ministrstev je pred vrati nova širitev. Na inštitutu si želijo, da bi načela in princip delovanja v prihodnje posvojile vse slovenske šole, so še dodali.
