Po prvotnem vladnem predlogu bi večini zaposlenih nad 26. plačnim razredom dvignili plače za dva plačna razreda, za tri pa tistim z magisterijem znanosti, doktoratom in specializacijo. Iz zvišanja bi izvzeli zdravnike, funkcionarje, direktorje in ravnatelje. Izvzete bi bile tudi pooblaščene uradne osebe.
V petek je vladna stran svoj predlog dopolnila tako, da bi za en plačni razred dvignili plače tudi zaposlenim do 26. plačnega razreda. Prav tako je pristala na pogovore o formuli za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, s katero bi reševali zahtevo sindikatov za vrnitev v času krize odvzetih osmih odstotkov. Dogovorili so se namreč, da bodo v ta namen oblikovali delovno skupino.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov Jakob Počivavšek je dopolnitve vladnega predloga označil kot dobrodošle. Vendar pa je obenem ugotavljal, da tudi dopolnjen vladni predlog še vedno ne dosega tistega, o katerem so se usklajevali marca pred prekinitvijo pogajanj. Poleg tega je predlog vladne strani po njegovih besedah premalo konkreten in nejasen. Po besedah predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavnega tajnika šolskega sindikata Sviz Branimirja Štruklja so se pa nakazale možnosti, da bi v naslednjih krogih lahko prišli do konstruktivnega dogovora.
A dejstvo je, da tudi sindikati v svojih stavkovnih zahtevah niso enoti in imajo različne stavkovne zahteve. Del sindikatov zato zahteva tudi, da z njimi potekajo ločena pogajanja. Tako so se vladni pogajalci prejšnji teden ločeno že sestali s policijskima sindikatoma, na zadnjem srečanju v petek sta ločena pogajanja zahtevala tudi dva zdravstvena sindikata.
Ljubljana, 30. oktobra (STA)
Foto: STA
