Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji med drugim obravnaval predlog stališča Slovenije do predlagane evropske direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Kot je povedal Zajc, Slovenija v splošnem podpira predlagane ukrepe, s katerimi se uveljavlja hierarhija ravnanja z odpadki s konkretnimi zahtevami glede preprečevanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
Slovenija se bo na evropski ravni zavzemala za različno obravnavanje izdelkov iz premaznih papirjev in laminiranih kartonov ter izdelkov iz plastike, z vidika možnosti njihovega recikliranja oz. vpliva na okolje. Podpira tudi 90-odstotni cilj za ločeno zbiranje plastenk do leta 2025 in določbe o razširjeni odgovornosti proizvajalca z namenom spodbuditi skrb za celoten življenjski krog izdelkov na stroškovno učinkovit način.
Slovenija bo stremela k temu, da se v letu 2019 tudi ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk, še navaja predlog stališča, ki so ga poslanci podprli s 14 glasovi za in nobenim proti. "Želimo biti ambiciozni pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov," je poudaril Zajc.
Člani odbora so bili večinoma zadovoljni, da se je Slovenija začela resneje ukvarjati s temo odpadkov in da se zdi, da bo ministrstvo za okolje v okviru nove vlade dobilo večjo težo. Poslanec Gregor Perič (SMC) je opozoril na plastične in druge odpadke, ki jih morje vse pogosteje v velikih količinah naplavi tudi na slovensko obalo, in poudaril, da ob tem posameznika "boli srce". Darij Krajčič (LMŠ) je spomnil na raziskavo, ki je pred kratkim dokazala prisotnost mikroplastike v prehranjevalni verigi človeka.
Zajc se je s poslanci strinjal, da je osveščanje o problematičnosti plastike izrednega pomena. "Ko ozaveščaš ljudi, pa je dobro predstaviti tudi alternativo," je menil. Slovenija želi biti po njegovih besedah vodilna na področju razvoja alternativ plastiki oziroma plastičnim izdelkom za enkratno uporabo ter spodbujati razvoj materialov, ki so ekološko prijazni - so biorazgradljivi ali se jih da ponovno uporabiti.
Tudi z obljubljenimi dodatnimi sredstvi za razvoj teh materialov želijo na ministrstvu za okolje zagotoviti, da bo Slovenija "na tem področju vodilna". Spremeniti bo nujno industrijo, saj bo tista, ki se sedaj ukvarja s plastiko, usihala, je poudaril državni sekretar.
"O vseh ukrepih, ki jih predlagamo in o katerih razmišljamo, se pogovarjamo tudi z gospodarstvom," je dodal Zajc. Zato je pri vseh ukrepih predvideno tudi prehodno obdobje, v katerem imajo podjetja čas, da se prilagodijo. "Tako se naš prehod iz plastike na alternativne materiale ne bo poznal na delovnih mestih oz. se bo poznal pozitivno."
Stranka Levica je danes že vložila predlog amandmaja, ki ga je predhodno uskladila z ministrom za okolje Juretom Lebnom, je povedal Željko Cigler (Levica). "Filtre za tobačne izdelke lahko nadomestimo z okolju prijaznimi in biorazgradljivimi izdelki že prihodnje leto, leto za tem pa tudi plastične posode za živila in lončke za pijačo. Ostale plastične izdelke je potrebno postopoma prepovedati do leta 2030, do takrat pa sprejeti vse druge ukrepe za čim večje zmanjšanje njihove porabe," so po seji odbora sporočili z Levice.
Poudarili so tudi, da so za mnoge plastične proizvode že danes na trgu dostopni in v nekaterih državah zelo razširjeni alternativni proizvodi iz okolju prijaznih biorazgradljivih materialov. Med te lahko štejemo filtre za tobačne izdelke iz lana, bombaža in konoplje, kozarce iz t.i. koruzne plastike, krožnike iz papirja, lesa ali sladkornega trsa, so poudarili v stranki.
Zajc je ob tem spomnil, da povprečen prebivalec Slovenije porabi 90 vrečk na leto, cilj države pa je to spraviti pod 50 oz. na 40 do 2025. "Že v 2019 si bomo prizadevali doseči prepoved brezplačnih lahkih vrečk, saj smo bolj ambiciozni kot EU," je povedal Zajc.
Poslanci so se dotaknili tudi teme interventnega zakona o odvozu nakopičene odpadne embalaže. Zajc je spomnil, da bo zakon predvidoma sprejet decembra, že v vmesnem času pa želi država priskočiti na pomoč komunalam, ki se sedaj soočajo s pomanjkanjem prostora. "Takoj ko bodo ti ukrepi pripravljeni, to je v začetku novembra, pa začnemo s tem, da se celoten sistem resetira," je dejal. Nove rešitve bodo pripravljene tako, da se "taka stvar, ki se nam je zgodila zdaj, ne bo ponovila čez nekaj let oziroma sploh nikoli".
