Kot so zapisali na spletni strani, se je svet Nakvisa na četrtkovi seji seznanil s pozivom Visokošolskega sindikata Slovenije k umiku osnutka minimalnih standardov za izvolitve. Prav tako se je seznanil z odgovorom agencije in se z njim strinja.
Ker se je javna razprava usmerila stran od vsebinskih elementov nameravanih sprememb minimalnih standardov za izvolitve, jo je svet agencije začasno odložil, da se pripravi podrobna vsebinska analiza morebitnih učinkov in posledic, ki bi jih uvedba predlaganih sprememb prinesla, so navedli.
Ob tem so poudarili, da je namen predlaganih sprememb minimalnih standardov za izvolitve, za določitev katerih je po zakonu pristojen svet agencije, zagotoviti kakovost pred kvantiteto raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter uravnotežiti pedagoške, znanstvene oziroma umetniške in strokovne pogoje za izvolitev v naziv.
Na agenciji se zavedajo, da je problematika zahtevna, zato potrebuje širok konsenz visokošolskega prostora. Zavezujejo se, da s sprejemanjem predpisa ne bodo hiteli ter da bodo v proces usklajevanja dosledno vključevali vse relevantne deležnike, so zapisali in navedli, da so o sprejetih sklepih sveta agencije obvestili tudi vse povabljene na posvet.
Osnutek novih minimalnih standardov za izvolitev v visokošolske nazive je namreč v zadnjem času razburil sindikate, ki zahtevajo njegov umik, kot tudi odpoved posveta na to temo. V visokošolskem sindikatu so namreč prepričani, da je eden glavnih namenov sprememb zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z redkimi profesorji.
Da osnutek novih minimalnih standardov ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so po preučitvi pripomb, ki so jih posredovali zaposleni na univerzah, ocenili tudi v šolskem sindikatu Sviz. Z novimi minimalnimi standardi niso zadovoljni niti rektorji univerz.
