Vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je po današnjem srečanju s sindikati o stavkovnih zahtevah poudaril, da je dogovor o načinu pogajanja zelo pomemben. Po njegovih besedah je vladi v interesu, da se stavkovni sporazumi sklenejo čim prej, zato jim je tudi v interesu, da pogajanja z vsemi stavkovnimi skupinami potekajo skupaj.
Na sindikalni strani so sicer v zadnjih tednih poudarjali, da si želijo nadaljevati pogajanja tam, kjer so se marca ustavila. Ker pa so po Pogačarjevih navedbah opazili, da je prišlo do nekaterih nesoglasij in nerazumevanj, kaj je bilo s prejšnjo vlado marca že dogovorjeno in kaj še ne, so se danes dogovorili, da jim sindikati do ponedeljka pošljejo konkretne predloge. Na torkovem srečanju pa bo vlada že podala svoj odziv na te zahteve, je pojasnil Pogačar.
Želijo si, da bi svoj protipredlog v torek predstavili vsem skupinam hkrati. "A v to nikogar ne moremo prisiliti," je dejal Pogačar in spomnil, da imajo stavkovne skupine svoje zahteve in tudi pravico do ločenih pogajanj.
Tako se je tudi prejšnja vlada v začetku leta pogajala s štirimi stavkovnimi skupinami ločeno. Pogačar je danes pojasnil, da sta policijska sindikata že povedala, da želita ločena pogajanja, in da jim bodo v skladu z zakonom o stavki to tudi omogočili.
Tudi za zdravstvena sindikata se nekatera ključna odprta vprašanja nanašajo na resorna pogajanja, denimo standardi in normativi, je pojasnil predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič. Napovedal je, da bodo v sredo odločali, ali se bodo 5. decembra pridružili stavki.
Po mnenju vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Sviza Branimirja Štruklja pa je ključno, kako se bo vlada odzvala na stavkovne zahteve sindikatov, ki so različne. Tako bo v torek, ko naj bi bilo to znano, po njegovem mnenju tudi bolj jasno, na kakšen način se bodo pogajanja vodila.
Sicer je ocenil, da se je vlada danes izmikala opredelitvam, kakšno je njeno stališče, prav tako se ni želela opredeliti do tega, ali so zanjo sprejemljive tiste stvari, ki so bile že dogovorjene ob prekinitvi pogajanj zaradi odstopa prejšnjega premierja Mira Cerarja. "Če bi tukaj prišlo do odmika od tega, kar je bilo že dogovorjeno s Cerarjevo vlado, potem je verjetno konflikt korak bližje," je ocenil. Sindikati so namreč za začetek decembra že napovedali stavke.
V koordinaciji stavkovnih odborov 16 sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška pa zagovarjajo enotna pogajanja. "Mi smo za transparentnost pogajanj, nenazadnje imamo enoten plačni sistem in menimo, da je prav, da se na ta način tudi pogajanja odvijajo," je poudaril Počivavšek ob predčasnem odhodu predstavnikov njegove skupine z današnjega srečanja. Če bodo nekatera pogajanja tekla ločeno, bodo po njegovih besedah vztrajali, da so seznanjeni z vsem, kaj se na njih dogovarjajo.
Tako kot v sindikalnih vrstah pa glede pogajanj niso enotne niti koalicijske partnerice. V SAB, katere ministri niso podprli vladnih izhodišč za pogajanja, so namreč zahtevali sklic koalicijskega vrha glede upoštevanja zavez iz koalicijske pogodbe. Kot je v pogovoru za STA dejala Bratuškova, zaveze iz koalicijske pogodbe niso vse takšne, da bi zahtevale takojšnje ukrepanje. Tako si tudi pri javnih uslužbencih Bratuškova želi, da bi se varčevalni ukrepi postopoma odpravljali.
Koordinator Levice Luka Mesec pa Bratuškovi in finančnemu ministru Andreju Bertonclju sporoča, da dilema ni v tem, ali pokojnine ali sociala, zdravstvo ali šolniki, pač pa je izbira med vsem tem na eni strani in izdatki za obrambo na drugi. "Tu je res proračunska rezerva. Le prva pošiljka oklepnikov za Nato se je povečala z 200 na okoli 300 milijonov evrov," je pojasnil. Ob tem je dodal, da so plače v javnem sektorju že nekaj let zamrznjene, medtem ko imamo gospodarsko rast in rastoče plače v gospodarstvu.
Članica vladne pogajalske skupine Anja Kopač Mrak pa je na današnji konferenci Združenja delodajalcev Slovenije dejala, da bo ključno vprašanje pri pogajanjih v javnem sektorju, ali bodo lahko sindikati med sabo dosegli konsenz. Ob tem je poudarila, da je ob pomanjkanju pravih kadrov na trgu delovne sile in razmeroma neuspešnem "uvozu" kadra iz bližnjih držav v ospredju tudi prehajanje zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem. "Nekateri najboljši kadri so že odšli in s tem izgubljamo vsi," je ocenila.
V. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle je na konferenci poudaril, da sta javni in zasebni sektor v ekonomskem smislu neločljivo povezana. Oblikovanje plač v javnem sektorju vpliva na plače v zasebnem in obratno, je dodal.
Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so v sporočilu ob začetku pogajanj opozorili, da bi lahko vladno popuščanje sindikatom javnega sektorja zaradi ohranitve socialnega miru povečalo javnofinančna tveganja in vplivalo na srednjeročni gospodarski razvoj države. Po njihovem mnenju bi bilo bolje razmisliti o razbremenitvi vseh plač, saj bi tako zagotovili večje neto plače v zasebnem in javnem sektorju, ne da bi ogrozili javne finance.
