Na Nakvisu so pripravili osnutek novih minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Kot so poudarili, je namen predlaganih sprememb zagotoviti kakovost pred količino raziskovalnega dela ter uravnotežiti pedagoške, znanstvene oziroma umetniške in strokovne pogoje za izvolitev v naziv.
Na osnutek so se najprej odzvali v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), v katerem opozarjajo na nerazumno in na nekaterih področjih nedosegljivo zaostrene kriterije za izvolitve v nazive, zlasti rednih in izrednih profesorjev. To ni res, menijo v Nakvisu, kjer zatrjujejo, da število zahtevanih publikacij za izvolitve krepko zmanjšujejo in nekoliko povečujejo zahteve po "kakovosti".
V visokošolskem sindikatu so namreč prepričani, da je eden glavnih namenov sprememb "zdesetkati vrste kandidatov za naziv izrednega in rednega profesorja in sčasoma doseči piramidno strukturo nazivov z zelo redkimi profesorji".
Ker po njihovem mnenju osnutek zaostruje tudi kriterije za obnavljanje naziva, izrednim profesorjem po mnenju sindikata grozi z degradacijo, če se ne bi kmalu uspeli prebiti med redne profesorje. V VSS se sprašujejo, čemu to služi, zdi pa se jim, da to izvira iz ideje, da bi morala biti "univerza organizirana strogo hierarhično".
Osnutek po navedbah sindikata med drugim neposredno povezuje habilitacijske kriterije s kazalniki Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki pogosto spodbujajo "objavljanje zaradi objavljanja", ob tem pa se nenehno spreminjajo. "Neposredna uporaba teh kriterijev bi pomenila, da kar dve paradržavni agenciji posegata na ključno področje vsebinske avtonomije akademskega dela. Zahtevano število citatov je nerazumno visoko," so poudarili.
V VSS še ugotavljajo, da zasnova osnutka v ničemer ne prispeva k temu, da bi bili v najvišje nazive izvoljeni dejansko najboljši visokošolski učitelji, zato pozivajo svet Nakvisa, da umakne omenjeni osnutek in odpove posvet o njem, sklican za prihodnji teden.
Da osnutek novih minimalnih standardov ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so po preučitvi pripomb, ki so jih posredovali zaposleni na univerzah, ocenili tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Osnutek po mnenju Sviza namreč pomeni nesorazmeren "poseg v avtonomijo univerz s preseganjem koncepta minimalnih standardov brez utemeljenega razloga".
Zato so tudi v tem sindikatu Nakvis pozvali, naj nadaljnji postopek zadrži, izvede nov postopek oblikovanja minimalnih meril za izvolitev ter omogoči več časa za poglobljeno razpravo o spremembah, pri kateri bi lahko enakovredno sodelovali vsi, ki jih te spremembe zadevajo.
Z osnutkom novih minimalnih standardov niso zadovoljni niti rektorji univerz. Kot je za STA pojasnil predsednik rektorske konference in rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik, so se z osnutkom novih minimalnih standardov seznanili na junijski seji, saj jim jih je predstavil direktor Nakvisa Franci Demšar.
"Rektorska konferenca je izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje z Nakvisom pri pripravi novega predloga. Obenem smo sprejeli sklep, da predlagamo, da se s habilitacijskimi kriteriji ne ureja razmerja v številu visokošolskih učiteljev v nazivu docent, izredni in redni profesor," je dejal in dodal, da so izpostavili nujnost, da se ob določanju pogojev za izvolitve zagotovi ustrezne delovne pogoje, ki bodo omogočali izpolnjevanje zahtevanih habilitacijskih kriterijev.
Na Nakvisu se zavedajo, da je problematika zahtevna in potrebuje širok konsenz visokošolskega prostora. Zavezujejo se, da s sprejemanjem predpisa ne bodo hiteli, tudi v naprej pa bodo "v proces usklajevanja vključevali vse relevantne deležnike".
Zato bodo na četrtkovi seji sveta odločali o nadaljnji usodi osnutka in tudi posveta, na katerem naj bi obravnavali predlagane spremembe minimalnih standardov.
