Iz objavljenega predloga je razvidno, da želi vlada najprej razrešiti stavkovne zahteve reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se nanašajo na plače.
Skupni finančni učinek sporazumov, ki se ga ne sme preseči, naj bi vlada določila na današnji seji. V pogajalskem procesu pa naj bi upoštevali tudi relevantne makroekonomske okoliščine, napoved rasti plač v javnem sektorju v prihodnjem obdobju, primerjavo rasti plač z zasebnim sektorjem ter vsebino pogajalskega procesa, ki je bil marca prekinjen zaradi odstopa takratnega premiera Mira Cerarja.
Končni rezultat pogajanj pa mora biti sklenitev stavkovnih sporazumov o razrešitvi stavkovnih zahtev s prenehanjem vseh stavkovnih aktivnosti, pri čemer pa finančni učinek dogovorjenega s sindikati ne sme presegati učinka, ki bi pomenil "neskladje z dopustnim fiskalnim okvirjem glede na zakon o fiskalnem pravilu", je zapisano v predlogu.
Plače se po predlogu lahko povišajo tako, "da se odpravijo določene anomalije in hkrati ne porušijo notranja razmerja med primerljivimi delovnimi mesti ter da se v posameznih dejavnostih javnega sektorja, za katere iz podatkov izhaja večje zaostajanje v rasti plač, uvrstitve v plačne razrede dodatno povišajo tudi iz tega razloga".
Želja vladne strani je, da bi bila s sklenitvijo stavkovnih sporazumov dokončno zaključena pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov ter da bi se ob povišanju plač dogovorili tudi za trajen zamik izplačila napredovanj na 1. december tekočega leta ter podaljšanje ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti, ki se sicer izteče konec leta.
Po sklenitvi sporazumov pa bi začeli usklajevanja o noveliranju zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih s ciljem izboljšanja plačnega in uslužbenskega sistema.
Gradivo predvideva tudi, da bo vlada pooblastila pristojna ministrstva, da začnejo s pogajanji o stavkovnih in drugih zahtevah iz njihove pristojnosti, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, po predhodni uskladitvi pogajalskih izhodišč v okviru posebne vladne pogajalske skupine.
V zvezi z zahtevo obeh sindikatov policistov, da bi delovna mesta in nazivi policistov morali biti višje vrednoteni od drugih primerljivih poklicnih skupin t.i. pooblaščenih uradnih oseb, pa bi vlada predlagala, da neodvisna institucija pripravi analizo primerljivosti delovnih mest pooblaščenih vladnih oseb.
Finančni učinek zadnje vladne ponudbe ob prekinitvi pogajanj spomladi letos je znašal 306 milijonov evrov, realiziran naj bi bil postopno, in sicer v treh letih.
