Nujno je ohranjati duševno zdravje, preprečevati dejavnike, ki ga ogrožajo, in ozaveščati. Če pa pride do težav, je nujen hiter dostop do zdravstvenih storitev, je dejala direktorica NIJZ Nina Pirnat. Po njenih besedah si je treba prizadevati v smeri, da bodo mladostniki znali reševati probleme in izražati čustva. Po ugotovitvah inštituta namreč mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo pa se nove oblike socialnih fobij, anksioznosti in nemira.
Letos sprejeti nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028 predvideva poenoteno delovanje služb s področja duševnega zdravja, z njim pa naj bi dosegli tudi enake možnosti dostopa do pomoči, je povedala Agata Zupančič z ministrstva za zdravje. Nacionalni program med drugim predvideva uvedbo mreže 25 regionalnih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Po njenih besedah starši za težave svojih otrok iščejo vzroke v okolici ali pri sebi in se ukvarjajo z občutki krivde, namesto da bi poiskali strokovno pomoč.
Nacionalni program po besedah Mateja Vinka z NIJZ odgovarja na številne težave, ki so jih na inštitutu predstavili tudi v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Tako denimo predvideva pridobitev zadostnih raziskav z obravnavanega področja in promocijo duševnega zdravja.
"Otroci nam pokažejo, kam gre svet," je poudarila Helena Jeriček Klanšček z inštituta, ki je koordinatorica te publikacije in mednarodne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog. "Tudi starejši namreč hitimo in doživljamo pritiske, izgubljamo stik z naravo in veliko časa presedimo," je spomnila.
Med mladimi ugotavljajo več samopoškodb in psihosomatskih simptomov, denimo nespečnosti, potrtosti in anksioznosti, je naštela.
Vodja ambulante v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike Mateja Hudoklin je povedala, da v centru obravnavajo otroke iz vse države in imajo veliko obiska. Čakalna doba na pregled je kar 510 dni, je dejala.
V zadnjih desetih letih so se duševne težave otrok in mladostnikov zelo spremenile, je izpostavila predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije Hojka Gregorič Kumperščak. Zdaj imajo celo znake za začetek osebnostnih motenj, kar so imeli še pred 15 leti le odrasli. Pri težavah, ki jih imajo mladi, se po njenih besedah odraža vse, kar se je dogajalo v zadnjih 20 letih, ko so se vrednote porušile in ko se starši niso upali biti strogi.
Na okrogli mizi ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je potekala pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu, je sodeloval tudi gimnazijec Jan. Po njegovih besedah je mlade zlasti strah prihodnosti. Po njegovih besedah se čutijo nepovezane s starejšo generacijo in družbo sploh.