Kot je na predstavitvi povedal Bohinc, so knjigo v minulih dneh razdelili trem predsednikom, vodjem poslanskih skupin in članom vlade, a odziva za zdaj še ni bilo. O vsebini zbornika so sicer spregovorili tudi nekateri drugi avtorji prispevkov.
Biolog Mihael Jožef Toman je izpostavil odgovornost družbe do okolja in narave, ki da je predvsem povezana z njeno koristjo oz. preživetjem. Osebna odgovornost do narave je človeku dana ali pa mu ni, težko mu jo nekdo vcepi, je povedal. Je pa zbornik po njegovi oceni v tem pogledu primeren način ozaveščanja odgovornih nosilcev oblasti.
Zbornik kot eno od zahtev od slednjih izpostavlja tudi družbeno odgovornost do prihodnjih rodov. Nekdanji rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik je poudaril, da je ena prednosti Slovenije v tem, da ima izobraženo ljudstvo. Vendar pa so pristojni v zadnjem obdobju znižali sredstva za izobraževanje in raziskave, kot bi namerno hoteli škodovati narodu.
Tudi biokemik Vito Turk je ocenil, da nihče v Evropi s področjem znanosti ne dela tako, kot se dela pri nas. Politike to ne zanima, kot bi ji ustrezalo, da ljudje ne bi bili preveč izobraženi. Opozoril je, da mnogi uspešni znanstveniki zapuščajo državo, kar je tudi odgovornost države in politike. Zato znanstveniki v Sloveniji tudi ne stavkajo, ker tistih, ki naj bi stavkali, sploh ni več v državi.
O družbeni odgovornosti do dela je spregovoril nekdanji minister za delo in nekdanji rektor Ivan Svetlik. Glavna misel njegovih prispevkov v zborniku je, da večina današnjih problemov izhaja iz naraščajoče družbene neenakosti. Tega bi se morala zavedati tudi politika in se osredotočiti na omejevanje te neenakosti. Je pa to po Svetlikovih besedah dolgotrajen proces.
Finančnik Živko Bergant je v prispevku medtem želel osvetliti svoj pogled na razmerje med kapitalom in delom, ki ga obravnava z vidika pravice do prisvajanja dodane vrednosti. Želeti več je po njegovih besedah normalna človeška lastnost, saj s tem ustvarjamo rezervo za tveganja. Dober kriterij za udeležbo pri dodani vrednosti pa je po njegovih besedah lahko samo lasten prispevek k ustvarjanju te dodane vrednosti.
Ekonomist Maks Tajnikar pa je med drugim opomnil na pogosto napačno pojmovanje prekarnosti. Ta je v smislu fleksibilne oblike dela že danes pogosta in bo v prihodnosti še pogostejša. Problem prekarnosti je v tem, koliko je to delo plačano. To pa je odvisno od tega, koliko Slovenci v gospodarstvu dejansko zaslužijo, je pojasnil.
Psiholog in ekonomist Lojze Sočan medtem v svojem prispevku opominja vlado, da je znotraj proračuna navadno za okoli dve milijardi neracionalnosti. Če bi te neracionalnosti odpravila, bi ostalo dovolj denarja, da bi se Slovenija po plačah približala Avstriji in Nemčiji, je Sočan povedal na današnji predstavitvi.
