V slavnostnem nagovoru je Pikalo spomnil na tradicijo podeljevanja nagrad v izobraževanju v Sloveniji, ki sega v leto 1966, ko so se nagrade podeljevale pod imenom Žagarjeve nagrade. Opozoril je na 70 let splošne deklaracije o človekovih pravicah, v kateri je jasno definirana pravica do kakovostne izobrazbe. A te izobrazbe po njegovem mnenju brez učiteljev ne bi bilo.
Vlaganja v izobraževanje in raziskave so tista, ki družbo peljejo naprej, zato je minister zagovornik teh vlaganj. "Na področju izobraževanja ne potrebujemo revolucije, pač pa smiselno dograjevanje v dialogu z vsemi deležniki na tem področju. V središču pozornosti pa naj bosta vedno učitelj in učenec," je dejal in se zavzel za avtonomijo učitelja ter poudaril pomen njegove orientacije v vseživljenjsko učenje.
Odbor za podeljevanje nagrad pod vodstvom Ljubice Marjanovič Umek je podelil pet nagrad za življenjsko delo. Tatjana Gulič je dolgoletna učiteljica fizike in matematike v osnovni šoli in sodeluje z zavodom za šolstvo v skupini za modernizacijo pouka. Darja Štiherl je v več kot 30-letnem učiteljevanju na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem veliko vlogo namenila mednarodnemu povezovanju in sodelovanju. Zdenko Kodelja je s svojim delom na Pedagoškem inštitutu in tudi širše, raziskovalno, znanstveno in strokovno pomembno zaznamoval področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.
Metod Resman je upokojeni profesor pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Njegovo vodilno raziskovalno področje je šolsko svetovalno delo. Aleksij Glažar je izjemno pomembno prispeval k izobraževanju učiteljev in razvoju kemijskega in naravoslovnega izobraževanja v Sloveniji in tujini.
Odbor je letos podelil tudi šest nagrad za izjemne dosežke. Na področju srednjega šolstva sta jih prejela Zdenka Keuc, ki jo kot profesorico kemije in biologije na II. Gimnaziji Maribor zaznamuje izjemna volja in prizadevanje za uvajanje sprememb, in Bogdan Zdovc, ki je z zavzetim delom pripomogel k veliki prepoznavnosti Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana doma in v svetu.
Na področju visokega šolstva sta nagrado za izjemne dosežke prejela Alojz Razpet in Mitja Krajnčan. Prvi je kot predavatelj in ravnatelj Višje strokovne šole v Šolskem centru Celje prepoznal nujnost medinstitucionalnega sodelovanja, kar je vodilo k ustanovitvi Skupnosti višjih šol, Krajnčan pa je eden vodilnih strokovnjakov s področja socialne pedagogike.
Nagrada za izjemne dosežke pri izobraževanju odraslih je šla v roke Tanji Vilič Klenovšek, ki je profesionalno delovanje usmerila v strategije razvoja in strokovne podlage svetovanju odraslim za izobraževanje.
Za izjemne dosežke na področju zamejskega šolstva so nagradili Vladimirja Wakouniga, ki je večino svoje akademske kariere na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu deloval na oddelku za medkulturno izobraževanje, kar kaže tudi na vsebinsko težišče njegovega znanstvenega in pedagoškega delovanja.
Zbrane je v imenu vseh nagrajencev nagovoril Razpet, ki je poudaril, da bo razvoj družbe odvisen od znanja. "Včasih je šola posredovala znanje kot orodje, danes pa se poleg tega trudimo posredovati tudi vedenje o tem, kako informacije povezati v znanje," je dejal. Po njegovih besedah učitelji danes niso več samo posredovalci znanja, temveč vedno bolj postajajo moderatorji in mentorji. Zahvalil se je za nagrade in zaželel, da naj znanje "ostane učiteljevo najmočnejše orodje".
