V AIS in tedniku Mladina so letos poleti že deveto leto zapored zbirali podatke o uspehu romskih učencev na izbranih šolah po Sloveniji.
Na naše povpraševanje o uspehu v šolskem letu 2017/2018 jim je odgovorilo 24 osnovnih šol in šolsko ministrstvo, pri čemer ima slednje le podatke, koliko romskih učencev obiskuje posamezni razred devetletke. "A že ti pomanjkljivi podatki pokažejo žalostno sliko: v višjih razredih se pojavlja velik osip romskih učencev. Na OŠ Trebnje je tako bilo v minulem šolskem letu v prvem razredu deset romskih otrok, v devetem pa nobeden. V šolskem letu 2016/2017 je bilo na OŠ Metlika v prvem razredu 11 romskih otrok, v devetem nobeden; na OŠ Milana Jarca Črnomelj pa v prvem 12, v zadnjem pa le dva," v sporočilu za javnost navajajo besede Blaža Kovača.
Ta opozarja še, da otrok, ki ne konča osnovne šole, v življenju nima pravih možnosti za uspeh. "V Sloveniji so v takem položaju izključno romski otroci, sploh tisti, ki živijo v neformalnih romskih naseljih, pogosto brez vode in elektrike. Nepredstavljivo za Slovenijo leta 2018, a ti otroci so prisiljeni nalogo delati ob svečah," navaja Kovač.
Po navedbah AIS je v šolskem letu 2008/2009 na OŠ Bršljin prvi razred ponavljalo kar 14 od 25 romskih prvošolcev. "Za šolski leti 2015/16 in 2016/17 je ta osnovna šola uradno trdila, da pri njih šolo izdela le en odstotek romskih otrok. Letos nam na naša vprašanja za šolsko leto 2017/18 niso več odgovorili," so zapisali v sporočilu.
Ločen problem, ki bi ga prav tako urgentno morala nasloviti oblast, je delež romskih otrok, ki so usmerjeni v osnovne šole s prilagojenim programom, navajajo. V šolskem letu 2017/2018 je bil za večinsko prebivalstvo delež usmeritev v take programe 6,18 odstotka, za romsko skupnost pa kar 12,2 odstotka, kažejo njihovi izračuni, narejeni na podlagi podatkov inštituta za socialno varstvo.
Ob tem so dodali, da so se za zbiranje informacij o uspehu romskih otrok v osnovni šoli pred leti odločili, ker tega ne počne vlada oz. resorno ministrstvo in zato v resnici ne vedo, kakšno je dejansko stanje. Neukrepanje države pa po njihovih navedbah vzdržuje ciklus revščine. Ob tem kot ironično ocenjujejo, da je šolski resor sicer edini, ki ima posebno strategijo z ukrepi za romsko manjšino, ki pa v praksi nimajo želenih učinkov.
V AIS še opozarjajo, da je izobraževanje človekova pravica, zapisana tudi v splošni deklaraciji človekovih pravic, ki med drugim pravi tudi, da mora biti "izobraževanje usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin". "Slovenija romske otroke v tem smislu pušča na cedilu," še ocenjuje AIS.
Letošnji teden otroka sicer organizatorji aktivnosti namenjajo predvsem kakovostnemu preživljanju prostega časa.
