Ashkin nagrado prejme za razvoj optične pincete in njeno uporabo v bioloških sistemih, kar omogoča proučevanje in manipuliranje z atomi, virusi, bakterijami in celicami.
Optična pinceta je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev, kot so celice. Na delec deluje močno fokusiran laserski snop pincete s privlačno silo, ki delec ujame in ga drži približno v gorišču snopa.
Glavni preboj se je zgodil leta 1987, ko je ameriški znanstvenik s pinceto ujel živo bakterijo, ne da bi jo pri tem poškodoval, so navedli na akademiji. Do svojih odkritij je prišel v času službovanja v laboratorijih podjetja AT&T Bell med letoma 1952 in 1991.
Ashkin je s 96 leti najstarejši prejemnik katere koli od Nobelovih nagrad doslej. Pred tem je bil to Američan Leonid Hurwicz, ki je leta 2007 pri 90 letih prejel nagrado za ekonomijo.
Ob razglasitvi nagrade je dejal, da si ni vzel veliko časa za proslavljanje in da verjetno ne bo dosegljiv za intervjuje, saj je zelo zaposlen s svojim trenutnim raziskovanjem.
Mourou in Stricklandova medtem nagrado prejmeta za njuno metodo za proizvajanje ultrakratkih optičnih sunkov visokih intenzitet. "S tem sta tlakovala pot k najkrajšim in najbolj intenzivnim laserskim sunkom, kar jih je ustvaril človek," so dodali pri švedski kraljevi akademiji znanosti. Te sunke uporabljajo pri laserski operaciji korekcije vida.
74-letni Francoz je v svoji karieri sodeloval s francosko politehnično šolo v predmestju Pariza in univerzo v Michiganu. Stricklandova, ki je stara 59 let, pa je bila njegova študentka. Poučuje na univerzi v kanadskem Waterlooju.
Je sicer šele tretja ženska v zgodovini podeljevanja Nobelove nagrade za fiziko po Marie Curie (1903) in Marii Goeppert Mayer (1963). Na akademiji vztrajajo, da to ni posledica pristranskosti odbora, ki podeljuje nagrade, ampak tega, da so bila vrata laboratorijev ženskam dolgo zaprta.
Stricklandova je poudarila, da je počaščena, da je ena od treh dobitnic te nagrade v zgodovini podeljevanja. "Sem mislila, da jih je več," je bila začudena o številu nagrajenih žensk. "Slaviti moramo fizičarke, saj obstajamo," je dodala.
Medtem pa je Mourou presrečen nad prejemom nagrade. "Ve se, da se to lahko zgodi, a so možnosti zelo majhne," je dejal.
Brez optične pincete in optičnih bliskov oziroma sunkov, katerih razvoj so omogočili Nobelovi nagrajenci za fiziko, svet ne bi bil takšen, kot je, je za STA povedal Tomaž Požar z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Pincete se vsakodnevno uporabljajo v znanosti, ultrakratki bliski pa so ključni pri novih postopkih laserske korekcije vida. Kot je še dejal, gre sicer za dve ločeni odkritji, ki pa ju ne bi bilo, če ne bi bil pred tem že izumljen laser.
Nagrado, ki so jo lani prejeli trije ameriški znanstveniki za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov, bodo letošnjim prejemnikom podelili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov). Američan bo prejel polovico finančne nagrade, drugo polovico pa si bosta razdelila Francoz in Kanadčanka.
Niz razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so začeli v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo letos za imunoterapijo za zdravljenje raka prejmeta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo. Nadaljevali bodo v sredo z nagrado za kemijo, v petek pa bodo razglasili prejemnika nagrade za mir. Dobitnik nagrade za dosežke na področju ekonomije bo znan prihodnji ponedeljek.
Nagrade za književnost letos zaradi spolnega škandala v Švedski akademiji ne bodo podelili. Razglasili jo bodo skupaj z nagrado za prihodnje leto, kar se je nazadnje zgodilo leta 1949. Francoski fotograf Jean-Claude Arnault, glavni akter v škandalu, je bil sicer v ponedeljek zaradi posilstva obsojen na dve leti zapora.
