Ministri EU za konkurenčnost so danes v Bruslju razpravljali o naslednji generaciji evropskega raziskovalnega programa, ki se bo v novem proračunskem obdobju preimenoval iz Obzorja 2020 v Obzorje Evropa. Evropska komisija je zanj predlagala 100 milijard evrov.
Osredotočili so se na vprašanje pravne podlage, ki opredeljuje naravo programa ter vpliv članic, Evropske komisije in Evropskega parlamenta pri odločanju.
To je strateški program, s katerim se bo začrtal razvoj celotne evropske celine - financiranje raziskav, razvoja, inovacij in ne nazadnje vsega, kar se pozneje prelije v industrijske politike, je izpostavil slovenski minister.
Nikakor pa po njegovih besedah ne gre samo za industrijske politike, ampak za reševanje vseh problemov življenja, tudi na področju zdravja in okolja ter vseh novih vprašanj v povezavi z umetno inteligenco in velikimi podatki.
Članice so se po Pikalovih besedah danes strinjale, da program mora ostati raziskovalni. Evropska komisija je namreč predlagala, da bi se usmeril bolj v industrijsko oziroma inovacijsko smer.
"Vsi se zavedamo, da je vse, kar pozneje preide v industrijsko uporabo, izjemno pomembno, ampak to niso vsi problemi, s katerimi se bo Evropa soočala po letu 2021," je opozoril Pikalo.
Ministri so se danes po Pikalovih navedbah zavzeli tudi za to, da je ključno merilo dodeljevanja sredstev v programu odličnost. Trinajst mlajših članic, med njimi Slovenija, pa zahteva tudi širjenje programa oziroma odpiranje raziskovalnih mrež uveljavljenih, velikih inštitutov.
Za slovenske raziskovalce to po ministrovih besedah konkretno pomeni, da bodo lahko še več kot doslej vključeni v najodličnejše mreže ter da bi za svoje delo dobili primerno plačilo, ki ne bi temeljilo samo na nacionalnih plačilih, ampak na skupnih evropskih merilih.
V ozadju razprave o pravni podlagi in naravi programa je sicer bitka institucij za vpliv pri odločanju. Bolj industrijski program bi pomenil večjo vlogo Bruslja pri odločanju.
Sloveniji gre sicer po Pikalovih besedah pri črpanju sredstev iz programa v program bolje. Pri tem je minister izpostavil podatek, da za vsak vložen evro dobi vrnjenega 1,81 evra.
Ministri so sicer danes tudi sprejeli uredbo o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj vrhunskih evropskih superračunalnikov. Gre za novo pravno in finančno strukturo, ki bo združila vire iz 25 evropskih držav. Javni in zasebni uporabniki bodo tako dobili boljši dostop do superračunalništva, poudarjajo v Bruslju.
Slovenija ima en superračunalnik v Novi Gorici, ministrstvo pa je predlagalo tudi projekt superračunalnika v vzhodni kohezijski regiji na mariborskem inštitutu Izum, za kar je predvidenih 20 milijonov evrov, od tega 75 odstotkov evropskih sredstev, je pojasnil Pikalo in izrazil upanje, da bo predlog čim prej odobren.
Ministrstvo je sicer v sporočilu za javnost danes izpostavilo še četrtkovo spoznavno srečanje ministra Pikala ter evropskega komisarja za raziskave, znanost in inovacije Carlosa Moedasa, na katerem je minister izpostavil dosežke Slovenije na področju prosto dostopnih učnih virov in napredek na področju umetne inteligence.
Pred srečanjem z evropskim komisarjem se je minister srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Pogovarjali so se o programu Erasmus 2021-2027, Obzorju Evropa in kohezijski politiki.
