Subvencioniranje študentske prehrane ureja zakon o subvencioniranju študentske prehrane. S subvencijo država subvencionira del obroka pri ponudnikih študentske prehrane, izbranih na javnem razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Novi ponudniki tovrstne prehrane iz zadnjega razpisa bodo po navedbah ministrstva znani do novega leta.
Do subvencije so upravičeni vsi študentje na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Sloveniji. Subvencijo lahko koristijo redni in izredni študentje, absolventi ter absolventi podiplomskega študija, če niso zaposleni ali iskalci zaposlitve.
Do subvencije so upravičeni tudi vsi študentje tujih univerz, ki pri nas opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjalnih programov.
Študentje, ki so postali starši, imajo pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od staršev. Deset dodatnih subvencij imajo tudi študenti s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti ter otroci padlih v vojni za Slovenijo z statusom študenta.
Študent ima pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, dnevno pa lahko koristi največ dve subvenciji, in sicer od 8. do 21. ure. Subvencije ni možno koristiti od 15. julija do 15. avgusta.
Višina cene obroka, ki jo plača študent, se izračuna tako, da se od polne cene obroka, ki jo je v javnem razpisu navedel izbrani ponudnik, odšteje višina državne subvencije v višini 2,63 evra.
"Ponudba hrane je dobra in raznolika, saj gre večinoma za lokale oziroma restavracije, ki ponujajo hrano tudi ostalim gostom," so za STA povedali na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Ob tem pa opozorili, da javni razpis izide vsaki dve leti, v tem času se cene običajno povišajo, subvencija pa že šest let ostaja enaka.
Da dokaže, da je upravičen do subvencije za prehrano, mora študent gostincu predložiti osebni dokument s fotografijo. Gostinec nato evidentira unovčeno subvencijo na ustreznem registratorju. Študent lahko koristi dve subvenciji na dan, med koriščenjem ene in druge pa morajo preteči vsaj štiri ure.
Pri tem je možnost zlorab po mnenju ŠOS minimalna. "Edini način je, da nekdo unovčuje subvencije v imenu drugega. Seveda pri tem krivdo nosi tudi gostinec, ki ne preverja upravičenosti do študentske prehrane oz. ne pregleda osebnega dokumenta," so pojasnili.
Število koristnikov študentske prehrane je iz leta v leto manj glede na splošen trend zniževanja števila študentov v Sloveniji. Po podatkih ministrstva je bilo v minulem letu povprečno mesečno število koristnikov prehrane 44.928, predlani 47.533, leta 2015 pa 51.006. V Ljubljani je bilo lani 271 gostinskih lokalov, ki so ponujali subvencioniran del obroka, v Mariboru 170, na Primorskem pa 41.
V letu 2017 je država za subvencionirano študentsko prehrano izplačala 11,7 milijona evrov.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so sicer ocenjevali študentske obroke glede na njihovo sestavo. Opažajo, da je zdrava ponudba omejena, saj prevladujejo pice in ocvrta hrana, po kateri pa po navedbah gostincev študentje najraje posegajo. A hkrati dodajajo, da lahko študent izbere tudi zdrav obrok.
Študentom svetujejo, da ko je le mogoče, izberejo obrok, sestavljen iz beljakovinskih živil (pustih kosov mesa, jajc, mlečnih izdelkov ali stročnic), ogljikohidratnih živil (polnozrnate testenine, krompir) in zelenjave. Poleg glavnega krožnika naj vedno vzamejo še zelenjavno juho in skledo solate. Prav tako naj doma zajtrkujejo, priporočajo.
