Gluhim je slovenščina tuj jezik, saj je njihov prvi jezik znakovni, poudarjajo v zvezi. Zato so se odločili, da bo slovnica v znakovnem jeziku, priložili pa bodo tudi pisno gradivo, je dejal sekretar zveze Matjaž Juhart.
Slovnico razvija Matic Pavlič skupaj z drugimi strokovnjaki, sodelujejo pa tudi gluhi uporabniki. Po Pavličevih navedbah uporabniki določenega jezika v resnici slovnice ne potrebujejo, saj se od staršev že v otroštvu naučijo jezika. Drugače pa je po njegovih besedah pri gluhih, ki se znakovnega jezika niso samodejno naučili od staršev. Skupnost gluhih želijo po njegovem pojasnilu spodbuditi, da prevzamejo odgovornost za svoj jezik.
Projekt, ki se je začel v začetku letošnjega leta, se bo predvidoma zaključil sredi prihodnjega leta. Izvaja ga zveza, sofinancirata pa ga država in Evropski socialni sklad.
Današnja predstavitev video slovnice je le ena od dogodkov zveze, ki jih organizirajo ob različnih mednarodnih dnevih v tem času. V nedeljo bo denimo mednarodni dan znakovnih jezikov, začel pa se bo tudi mednarodni teden gluhih.
Različne dogodke bodo prirejali vse do dneva slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, ko bodo v DZ vložili pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik. Tako bi Slovenija po Avstriji, Madžarski, Finski in Portugalski postala peta država, ki so to storile, je povedal Juhart.
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika daje gluhim pravico, da ga uporabljajo pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. javne službe. Daje jim možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika, je za STA dejal Juhart.
"Ker smo izčrpali vse možnosti, da bi to uredili skupaj s pristojnimi ministrstvi, smo se odločili za vložitev predloga dopolnila k ustavi," je pojasnil. Iz kabineta predsednika DZ so že dobili zagotovilo, da jih bo predsednik DZ Dejan Židan sprejel, je povedal.
A tudi če bo slovenski znakovni jezik priznan v ustavi, to ne bo avtomatično rešilo izpostavljenega vprašanja, je opozoril. Področje bo mogoče po njegovih besedah rešiti šele s sprejetjem področne zakonodaje.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.
