Računsko sodišče je v reviziji ugotavljalo, ali Slovenija ustrezno obvladuje debelost otrok. Revizija se je nanašala na leti 2015 in 2016.
Po ugotovitvah računskega sodišča je s predpisi ustrezno vzpostavljen sistem za organiziranje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tudi preverja, ali zavodi pri pripravi prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje. Poleg tega je na območju zavodov prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače.
Zakonska ureditev omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig, pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih.
Zakonska ureditev zavode obvezuje, da vzgojno-izobraževalne vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt. Vendar skoraj polovica zavodov te obveznosti ne izpolnjuje, ugotavlja računsko sodišče. Po drugi strani pa zavodi z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih, ki od njih zahtevajo dodatne administrativne naloge.
Vključevanje zavodov v projekte, k čemer jih ministrstvo za zdravje, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter NIJZ spodbujajo, lahko zavode vsaj v določeni meri odvrača od njihovega osnovnega poslanstva, to je od vzgoje in izobraževanja. Zato je po mnenju računskega sodišča izvajanje projektov v primerjavi s sistemskim pristopom manj učinkovito. Projekti so namreč časovno omejeni, ne zajamejo celotne populacije in zato ne zagotavljajo enake obravnave otrok, zahtevajo pa dodatno administracijo in s tem dodatne stroške.
Po mnenju računskega sodišča so bile nekatere aktivnosti informiranja, ozaveščanja in promoviranja zdravega življenjskega sloga otrok zaradi zapletenosti, nepreglednosti, velikega števila deležnikov, neenake obravnave otrok ter opustitve spremljanja učinkov le delno učinkovite.
Predpisani obseg telesne vzgoje osnovnošolcev ne dosega obsega najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje na teden, kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Vendar pa se šole lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok.
Ministrstvo za izobraževanje ne pozna odgovorov, koliko javnega denarja se letno nameni za vse posamezne aktivnosti v zvezi z dodatno telesno dejavnostjo ter koliko javnega denarja bi bilo potrebno za sistemsko zagotovitev priporočljivega obsega telesne dejavnosti za vse otroke v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega programa.
Načrtovanje ciljev in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno, vendar pa sta ministrstvo za zdravje in NIJZ izvedla vse načrtovane ukrepe, medtem ko ministrstvo za izobraževanje nekaterih načrtovanih ukrepov ni izvedlo.
Po mnenju računskega sodišča še ni bilo mogoče oceniti uspešnosti pri uresničevanju ciljev, povezanih z obvladovanjem debelosti otrok, saj je učinek posameznega in vseh ukrepov za obvladovanje debelosti otrok težko izmerljiv in se kaže z zamikom, zato se bo vpliv ukrepanja v obdobju, na katero se nanaša revizija, odrazil v kasnejšem, daljšem časovnem obdobju.
Od ministrstva za izobraževanje so zahtevali odzivno poročilo, poleg tega so ministrstvoma podali več priporočil za izboljšanje učinkovitosti poslovanja pri obvladovanju debelosti otrok.
