c S

Znižanje starosti le eden od korakov za večjo participacijo mladih

03.09.2018 07:27 Portorož, 31. avgusta (STA) - Znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let je lahko pozitiven korak za večjo participacijo mladih v politični proces, ni pa edini, so ugotavljali na mednarodni konferenci v Portorožu. Govorci so pri tem izpostavili pomen državljanske vzgoje, prek katere bi mladi bolje vedeli, o čem pravzaprav odločajo.

Mednarodna konferenca Glasuj s 16, ki so jo organizirali FEPS (Foundation for European Progressive Studies) v sodelovanju z Društvom Progresiva in inštitutom Karl Renner, je zadnja v nizu podobnih dogodkov, ki so jih pred tem pripravili še v Velenju, Novi Gorici in Ljubljani, na njih pa so od mladih dobili zelo različne odgovore, je uvodoma povedala Mojca Kleva Kekuš iz Društva Progresiva.

Predstavnica FEPS Maria Freitas je ugotavljala, da mladi lahko prispevajo odgovore k izzivom današnje družbe, vrednost tovrstnih debat pa sama vidi v tem, da so "izmerili utrip" mladih ter sprožili debato o tem vprašanju.

Kandidat za ministra za izobraževanje Jernej Pikalo je pojasnil, da volilna pravica od 16. leta starosti sicer ni zapisana v trenutni koalicijski pogodbi, vendar to ne pomeni, da se ta "proces" ne bo nadaljeval. Kot je poudaril, ne gre le za pridobitev volilne pravice, ampak za to, ali so mladi sposobni in vedo, o čem odločajo. Zato so v koalicijsko pogodbo prav na pobudo Socialnih demokratov vpeljali tudi pouk državljanske vzgoje v srednjih šolah.

Tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je podvomila, da bi samo z nižanjem starosti na dolgi rok povečali volilno udeležbo. Kot primer je navedla Avstrijo, kjer se je po znižanju volilne starosti udeležba sprva povišala, po določenem času pa spet upadla. Fajonova bi sama podprla znižanje volilne pravice na 16 let, vendar pod določenimi pogoji.

Philipp Tzaferis iz Mladih evropskih socialistov je pojasnil, da je bila avstrijska izkušnja, ko so glasovanje pri 16. letih najprej vpeljali v nekaterih zveznih deželah, pozitivna. Tudi sam pa je poudaril pomen državljanske vzgoje, saj mladi, potem ko se počutijo dovolj informirane, tudi prevzamejo odgovornost.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je opozoril, da v Sloveniji sicer nimamo težav samo s participacijo mladih, da pa prav mladi predstavljajo izziv, če želimo zagotoviti "obstoj demokratičnega sistema". Po njegovem je treba vzporedno skrbeti za opolnomočenje mladih in za prilagoditve sistema, kakršna je lahko tudi znižanje starosti za volitve.