V slovenski osnovnih šolah je obvezen en tuj jezik, ki se poučuje od vključno 2. razreda, pri čemer se šole same odločijo, ali bodo poučevale angleščino ali nemščino. Učenci 1. razredov si lahko prvi tuj jezik izberejo kot neobvezen predmet, a dolgo verjetno ne bo več tako. Že letos bo namreč 19 šol prvi tuj jezik kot obvezen v 1. razredih poučevalo poskusno.
V 4., 5. in 6. razredu poleg prvega poučujejo tudi drugi tuj jezik, ki si ga lahko učenci izberejo kot neobvezni izbirni predmet. Ker je prvi tuj jezik na večini šol angleščina, si jih razumljivo največ izbere nemščino. Izbirajo pa tudi francoščino, italijanščino in hrvaščino, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Učenci 7., 8. in 9. razreda lahko drugi tuj jezik izberejo kot obvezni izbirni predmet. Pri tem najpogosteje izbirajo nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Drugi tuj jezik si lahko izberejo tudi kot neobvezni izbirni predmet, pri čemer je to za nekatere tretji tuj jezik. Najpogosteje izbirajo med italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino, so navedli na ministrstvu.
Kot že rečeno, bo v novem šolskem letu 19 šol drugi tuj jezik kot obvezen poučevalo v 7. razredu. Pri tem bodo lahko šole ponudile enega od šestih tujih jezikov - nemščino, angleščino, francoščino, hrvaščino, italijanščino ali madžarščino.
V zadnjih letih sicer tudi šolska politika poudarja pomen zgodnjega poučevanja tujih jezikov, posledično pa se otroci tujih jezikov v šoli učijo vse bolj zgodaj. Za to, da se otroci začnejo čim prej učiti tujih jezikov, se vse pogosteje odločajo tudi sami starši, ki otroke na tečaj tujega jezika vse pogosteje pošljejo že, ko je v vrtcu.
Specialni pedagog Juhant pritrjuje, da je nevrološko najbolje, če se začne otrok tujega jezika učiti čim prej, lahko tudi že v vrtcu, a opozarja, da pri tem ne sme iti za golo učenje jezikovnih pravil ali podatkovno učenje, temveč za učenje skozi spoznavanje navad, značilnosti in kulture držav, kjer se govori nek jezik. Še bolje je po njegovem mnenju, če se otrok uči skozi samo življenje.
"Če na primer s starši hodi na jezero v Avstrijo, je dobro, da se otrok začne učit nemščino, ker bo lahko tako kaj tam povedal, naročil sladoled in podobno ter ga bo jezik tudi sicer na splošno zanimal. Takšno učenje bo veliko bolj produktivno, kot tisto, ko otroka pošljemo zgolj na tečaj," je dejal.
Nasploh učenju jezika na tečajih ni posebno naklonjen, posebej če ti poučujejo zgolj gola jezikovna pravila in besede. Težavo prezgodnjega učenja jezikov vidi tudi v tem, da se otroci s tujim jezikom prej ali slej srečajo tudi v šoli, in se potem, ker že veliko znajo, pri pouku dolgočasijo. "V tem primeru si otrok pripravi načrt B, ki zabava njega, učitelja pa jezi," je navedel. Podpira pa jezikovne tečaje takrat, ko udeležencem predstavljajo še kaj več kot golo učenje jezikovnih pravil in besed oziroma jih usmerja, da se jezika učijo preko spoznavanja nekih navad, kulture in jezikovnih posebnosti.
Sam tudi meni, da ni nujno, da se tujega jezika učijo zgolj otroci, ki so za to nadarjeni. "Pomembno je le, da otroka nad jezikom navdušimo, potem bo učenje steklo. To pa lahko najlažje naredimo tako, da preko učenja spoznava še kaj drugega," je dodal Juhant.
