V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) porast anksioznih motenj opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih, medtem ko poseben trend depresije ni opazen. Za zmanjšanje tveganja duševnih motenj pri otrocih so zato pripravili spletni publikaciji s splošnim naborom priporočil staršem.
Med drugim staršem svetujejo, naj otroku pokažejo naklonjenost in sprejemanje. Prisotnost skrbne odrasle osebe v otrokovem življenju lahko namreč močno pripomore k zmanjševanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj. Pomembni so dosledni, topli, ljubeči odzivi in podporen ter spoštljiv način komunikacije z otrokom, naklonjenost otroku pa naj starš redno izkazuje preko objemov, navajajo na inštitutu.
Starši naj si tudi vzamejo čas za pogovor. Otrok naj ve, da starša skrbita zanj in da sta mu lahko v oporo. Otroku naj namenijo dovolj pozornosti, z njim pa naj tudi sicer redno preživljajo čas.
Poleg tega naj starši določijo družinska pravila in jasne posledice ob kršitvah, izogibajo naj se pretiranemu nadzoru, spodbujajo naj otrokovo samostojnost in zdrave navade pri prehrani, gibanju, spanju in uporabi zaslonov.
Obe publikaciji sta opremljeni tudi s seznamom virov pomoči, kjer lahko starši poiščejo pomoč, kadar njihov otrok zaradi težav v duševnem zdravju potrebuje pomoč.
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki je zajela slovenske 11-, 13- in 15-letnik, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu pa je istega leta okoli 5,6 odstotka 15- do 19-letnikov poročalo o anksioznosti v zadnjem letu in 7,7 odstotka o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 odstotkov) mladih, navajajo na NIJZ.
