Ukrep pomeni, da študentom ne bo treba plačati šolnine, ki letno znaša 55.018 dolarjev. Še vedno bodo sicer morali sami pokriti življenjske in administrativne stroške, ki letno znesejo okoli 27.000 dolarjev.
"Družbi, ki je tako raznolika, kot je naša, bodo po našem prepričanju najbolj koristili zdravniki iz vseh družbenih slojev, zagnanim zdravnikom in kirurgom pa ne bi smeli preprečiti kariere v medicini samo zaradi možnosti previsokega finančnega dolga," je komentiral dekan medicinske fakultete na newyorški univerzi Robert Grossman.
Na univerzi so v izjavi za javnost ob tem navedli tudi, da visok študentski dolg diplomirance odvrača od nadaljevanja manj dobičkonosnih specializacij, kot so pediatrija, ginekologija ali porodništvo.
Po podatkih Združenja ameriških medicinskih kolidžev povprečen študentski dolg diplomiranca medicine v ZDA znaša 202.000 dolarjev. Enaindvajsetim odstotkom zdravnikov, ki diplomirajo na zasebnih šolah, kot je Univerza New York, pa se obeta dolg v višini 300.000 dolarjev.
"Upamo, da bomo s tem, ko bo medicinska šola dostopna za širši krog študentov, katalizator preoblikovanja študija medicine po vsej državi," je dejal predsednik skrbniškega sveta pri univerzi Kenneth Langone.
