Na področju izobraževanja peterica koalicijskih strank poudarja pomen kakovostnega, pravičnega in dostopnega sistema javnega izobraževanja. Sredstva za financiranje vzgoje in izobraževanja naj bi dvignili na šest odstotkov BDP. Takšen dvig bi bil po mnenju predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregorja Pečana potreben, a bo obljubam verjel šele, ko se bodo uresničile. Poudaril pa je, da bi takšen odstotek zadostoval za področje vzgoje in izobraževanja brez znanosti in raziskovanja, in se zavzel za to, da bi bila visoko šolstvo in znanost pod svojim ministrstvom.
V koalicijski pogodbi naj bi se med drugim zavezali k prenovi kurikulov in vključevanju sodobnih tehnologij v učenje in poučevanje. Pečan je ob tem pojasnil, da je bila država že v preteklosti precej prijazna pri opremljanju z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, a je opremo praviloma sofinancirala samo polovično, zato so nastajale razlike med tistimi lokalnimi skupnostmi, ki so drugo polovico lahko zagotovile, in tistimi, ki je niso mogle.
Glede namere o brezplačnih obveznih učbenikih v prvem triletju osnovne šole, ki jo naj bi prav tako vnesli v koalicijsko pogodbo, pa Pečan pravi, da bi sam raje dodal socialni korektiv in brezplačne učbenike omogočil le tistim, ki so uvrščeni v nižje dohodninske razrede.
Omejitev administrativnih stroškov šolanja in študija, kot so vpisnine in stroški vaj, za katero naj bi se v koalicijski pogodbi zavzeli, pa so v ŠOS pozdravili, saj so na rast tovrstnih stroškov po Trilarjevih navedbah opozarjali že vrsto let.
Koalicijski partnerji naj bi se zavezali tudi novelirati zakon o skupnosti študentov in spremeniti njen pravni status iz zasebnega v javnega. V ŠOS se strinjajo, da je zakon potreben prenove in da je koristno vanj umestiti ukrepe za večjo transparentnost študentskih organizacij, težavo pa vidijo v tem, da bi postali pravna oseba javnega prava. Če bi to postali, bi morali spremeniti svojo organizacijsko obliko, v njihove organe bi lahko predstavnike imenovala ali potrjevala država, študentsko organiziranje pa bi tako izgubilo avtonomijo, je poudaril Trilar. Razprava o tem sicer ni nova, saj so se podobni predlogi pojavili že v minulem mandatu.
V koalicijski pogodbi naj bi se med drugim zavezali tudi, da bodo zastavili program brezplačnega vrtca in zagotovili brezplačne oblike učenja slovenščine za vse priseljence.
Obeta se prenova raziskovalnega sistema
Novoizvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec je v svojem predstavitvenem nagovoru v DZ kot problem izpostavil izseljevanje mladih. Peterica koalicijskih partnerjev želi tako spodbujati kroženje možganov in privabiti v tujini izobražene nazaj v Slovenijo, zaradi tega naj bi se v koalicijski pogodbi med drugim zavezali k vzpostavitvi sistema sodelovanja izobraževalnih, znanstvenoraziskovalnih, gospodarskih in drugih zainteresiranih organizacij za predstavljanje možnosti osebnostnega ter profesionalnega razvoja mladih v Sloveniji.
V koalicijski pogodbi naj bi se med drugim zavezali k prenovi raziskovalnega sistema v Sloveniji. Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič in direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Matjaž Kuntner se strinjata, da je zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti nujen. Kuntner je poudaril, da mora biti zakon usklajen z raziskovalnimi zavodi, Lenarčič v njem pričakuje "nekatere bistvene strukturne spremembe, vključujoč debirokratizacijo tega področja", želel bi si tudi ponovno uvedbo tehnološke agencije.
Kuntner v navedenih ukrepih pogreša zavezo o višanju deleža BDP, namenjenega za raziskave in razvoj. Po Lenarčičevem mnenju je treba javno financiranje raziskav in razvoja povečati na en odstotek BDP, kot je bilo že sprejeto v državni resoluciji leta 2011. Lenarčič od vlade pričakuje temeljit premislek, kako umestiti znanstveno raziskovanje v družbeni in gospodarski razvoj ter kako dvigniti kakovost raziskovanja in raziskovalno infrastrukturo na mednarodno konkurenčen nivo.
Z namenom povezovanja znanosti in gospodarstva bi koalicijske stranke prenovile sistem financiranja mladih raziskovalcev v gospodarstvu in povečale njihovo število. Regulirali bi tudi prenos znanja med univerzami in javnimi raziskovalnimi organizacijami ter gospodarstvom ter sofinancirali doktorske študije doma in v tujini.
Kuntner je prepričan, da je sistem financiranja mladih raziskovalcev potreben revizije v celoti, ne samo v gospodarstvu, saj je njihovo število v zadnjih letih močno padlo.
Jarčeva pa je prepričana, da se morda v teh zelo splošnih idejah bodoče vladne koalicije skriva težnja, da bi se izobraževalni sistem še bolj prilagajal gospodarstvu in bi se tako morda spodbujalo samo znanstvenoraziskovalna okolja, ki jih bo gospodarstvo izkazalo kot potrebno, ne pa znanosti kot take. Opozorila je, da bi lahko imelo gospodarstvo preveč moči nad področjem izobraževanja. Tudi Trilar se je zavzel za povečanje števila mladih raziskovalcev na splošno, ne le v gospodarstvu. Po njegovem prepričanju bo treba predvsem urediti sistem, ki bo omogočal mladim raziskovalcem bolj dolgoročne zaposlitve in manj negotovosti pri njihovem delu.
Dosledni bi bili pri enotnih nacionalnih barvah opreme reprezentančnih športnikov
Pod izobraževalnim resorjem bo tudi v prihodnji koaliciji ostal šport, ki se napovedi koalicije prav tako lahko veseli. Sredstva za športno infrastrukturo in šport namreč nameravajo povečati na odstotek BDP, želijo pa si ustvariti tudi ugodnejše davčno okolje za vlaganje v šport. Obenem so si zadali še, da bodo dosledno implementirali enotne nacionalne barve državne reprezentančne opreme.
