V pismu predsednikom parlamentarnih strank, ki so ga poslali v času pogovorov o oblikovanju vladne koalicije, so med drugim poudarili, da bi morali še letos prenehati "z uničujočim nižanjem javnih sredstev za znanost in visoko šolstvo". "Sedanji obseg financiranja znanosti je dosegel dno in podobno velja tudi za visoko šolstvo. Ponosni smo lahko na rezultate, ki so jih slovenski raziskovalci dosegali v časih, ko je bil obseg financiranja iz javnih sredstev vsaj primerljiv s povprečjem v EU. Danes smo žal na repu EU in prehitevajo nas praktično vse članice naše evropske skupnosti," so zapisali.
Od prihodnje vlade zahtevajo, da sledi sprejetim sklepom v državnem zboru in do leta 2020 za obe omenjeni področji nameni en odstotek BDP javnih sredstev ter s tem povrne obseg financiranja na povprečje EU. "Takoj je treba izvajati redne letne razpise za raziskovalne projekte in ostale redne naloge v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter povečati ceno ure, ki je trenutno na sramotno nizki ravni," so navedli.
Zaradi sedanjega stanja na področju znanosti in visokega šolstva smo po njihovem mnenju priča "znatnemu begu možganov najbolj perspektivnih mladih kadrov", te posledice pa že čuti slovensko gospodarstvo.
Po njihovih navedbah je zakonodaja na področju znanosti in visokega šolstva popolnoma zastarela, zato jo je treba prilagoditi. "Predlogi zakonov morajo vsebovati rešitve, ki so že bile usklajene v obstoječem predlogu zakona o raziskovalni dejavnosti," menijo.
Obenem je po njihovem prepričanju nujna izločitev visokega šolstva in znanosti iz sedanjega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). "V novem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo mora delovati Tehnološko inovacijska agencija. Ta bi upravljala z državnim Tehnološkim skladom, ki se polni z delom sedanjih davčnih olajšav. Na ta način bi omogočili uvedbo novih programov in instrumentov za povezovanje znanosti in gospodarstva in reševanje marsikaterih razvojnih dilem v gospodarstvu," so prepričani.
Pod pismo so med drugim podpisani predsednica sveta za znanost in tehnologijo Tamara Lah Turnšek, predsednica sveta za visoko šolstvo Lučka Lorber, direktorji številnih raziskovalnih institucij, med njimi direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič in direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), pa tudi predsednik SAZU Tadej Bajd. Prav tako so med 30 podpisniki tudi rektorji ljubljanske, mariborske, primorske in novogoriške univerze, Igor Papič, Zdravko Kačič, Dragan Marušič in Danilo Zavrtanik.
