Področje delovnega časa učiteljev in vrednotenje njihovega dela je trenutno precej neurejeno, večinoma pa prepuščeno posamezni šoli, zaradi česar med njimi prihaja do precejšnjih razlik. Na neenake prakse šol pri tem je v začetku leta 2016 opozorilo tudi računsko sodišče, ki je v revizijskem poročilu ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, kot tudi za razporejanje njihovega delovnega časa.
Nato sta 27. julija lani Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter ministrstvo podpisala spremembe kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi so natančneje opredelili delovni čas in delovno obveznost učiteljev. Spremembe je v šolskem letu 2017/2018 poskusno izvajalo 32 osnovnih in srednjih šol, jeseni pa jih bodo uvedli v vse šole.
A ob tem se je v zadnjem času mnogim ravnateljem in zaposlenim postavila vrsta vprašanj, kaj vse pomenijo spremembe kolektivne pogodbe in kako jih bodo izvajali v praksi. Strasti je pomirila šele torkova okrožnica šolam, v kateri je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, ravnateljev in sindikatov pripravila dokaj natančna navodila o tem, kaj pomenijo spremembe in kako jih bodo izvajali.
Delovna obveznost učiteljev bo razdeljena v tri stebre
Iz pojasnil omenjene skupine in samih sprememb kolektivne pogodbe izhaja, da bo po novem jasno določeno, da je delovni čas učiteljev neenakomerno razporejen, kar pomeni, da v času trajanja pouka opravijo večjo delovno obveznost, kot je njihova tedenska obveznost (40 ur tedensko), v preostalem obdobju pa manjšo, pri čemer pa ob koncu šolskega leta njihova povprečna tedenska obveznost ne sme preseči 40 ur.
Da bo ravnatelj lažje spremljal učiteljevo delo, bo moral ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene. Z vsakim učiteljem bo moral narediti tudi poseben individualni letni načrt dela. To bo moralo biti načrtovano tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manjka ali presežka delovnih ur, kar do zdaj po pripovedovanju učiteljev ni bilo pravilo. Mnogi so imeli ob koncu šolskega leta več deset ur doprinosa, ki pa jih niso mogli izkoristiti.
V dneh pouka se bo učitelju za izvedbo učne obveznosti (pouk, priprave nanj, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ...) priznalo 33 ur. Slednje so na ministrstvu poimenovali kot t. i. prvi steber. Za naloge, ki so skupne vsem učiteljem (delo s starši, izobraževanja, izpolnjevanje dokumentacije, konference ...) se bo učitelju dodatno letno priznalo najmanj 150 in največ 180 ur (t. i. drugi steber). Preostalo razliko do polnega letnega delovnega časa pa bodo predstavljale preostale naloge (t. i. tretji steber), kot so npr. naloge razrednika, priprave na tekmovanja, mentorstvo in vodenje krožkov. Dela, ki jih bo učitelj pripravljen narediti izven vseh treh stebrov (interesne dejavnosti, ki so plačane po realizaciji, NPZ, učna pomoč ...) pa bodo učitelju plačana dodatno.
Po spremembah kolektivne pogodbe učitelj ne bo mogel delati manj kot štiri oziroma več kot pet zaporednih dni na teden, razen če dela ni mogoče organizirati drugače. Prav tako ne bo smel učiti več kot sedem ur dnevno. Nadomeščanja bodo morala biti praviloma izvedena tako, da bo učitelj, ki vskoči namesto kolega, poučeval predmet, za katerega je usposobljen, nadomeščanje pa se mu bo štelo v kvoto 33 ur prvega stebra in bo plačano kot dodatna tedenska učna obveznost. Če bo pri nadomeščanju poučeval druge vsebine, pa to ne bo posebej plačano in se mu bo štelo v tretji steber.
Učitelj bo lahko del svoje delovne obveznosti iz prvega stebra opravil tudi izven šole, vendar največ deset ur tedensko. Slednje sicer naj ne bi pomenilo, da se bodo morali učitelji ob prihodu in odhodu iz šole evidentirati. Bodo pa morale šole v skladu z zakonom voditi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih.
Prve izkušnje kljub mnogim pomislekom večinoma pozitivne
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da so izkušnje 32 šol, ki so letos poskusno izvajale novo ureditev delovnega časa učiteljev, pozitivne. Za STA so tudi povedali, da dodatnih finančnih obveznosti za državo zaradi nove ureditve delovnega časa ne pričakujejo.
Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan kot glavno prednost sprememb izpostavlja predvsem, da bodo doprinesle k temu, da bodo vse šole delovni čas in naloge učiteljev evidentirale enako. "Zdaj imamo končno pravila, kako se šteje posamezno delo, kar je bistven napredek glede na prej in približno tisto, kar je terjalo računsko sodišče," je dejal za STA.
Glede nejasnosti, ki se še pojavljajo, Pečan pravi, da je vsaka stvar, ki jo je treba uvesti, na začetku težavna, a je bilo po njegovem mnenju eno leto dovolj, da so se pripravili na spremembe. "Računam, da vse ne bo teklo gladko in da se bodo še pokazale določene nedorečenosti, a to se da popraviti," je dodal.
Tudi na Svizu po enem letu poskusnega izvajanja sprememb ugotavljajo, da so odzivi zaposlenih in ravnateljev večinoma pozitivni, opozarjajo pa, da obstaja še nekaj problematičnih točk, ki bi jih bilo treba odpraviti. Slednje so želeli narediti z dodatnimi spremembami kolektivne pogodbe ob koncu letošnjega šolskega leta, a je slednje po njihovih navedbah preprečil odstop predsednika vlade marca letos.
Opozarjajo tudi, da se je v predvolilnem obdobju znižala intenzivnost priprav na jesenski začetek izvajanja nove ureditve, a dodajajo, da to kljub vsemu ne bo preprečilo potrebne uvedbe enotnega delovnega časa za učitelje.
