Kot so sporočili z ECM, so bili leta 2015 povabljeni v mednarodni konzorcij za prijavo na razpis Evropske komisije za financiranje projektov s področja radikalizacije, terorizma in preprečevanja teh oblik nasilnega ekstremizma. Psihoanalitični Inštitut za družbene raziskave iz Rima, ki je prijavitelj projekta, je poleg tega k izvajanju povabil Katoliško Univerzo iz Porta, Univerzo La Sapienza iz Rima, Neodvisno univerzo iz Barcelone, Univerzo Tartu iz Estonije in nemško katoliško izobraževalno organizacijo za migrante CJD iz Hamburga.
Glavni cilj projekta MATES, ki se bo končal prihodnji mesec, izvaja pa se vse od novembra 2016, je bil izdelati interdisciplinarna učna orodja za de-radikalizacijo mladostnikov in mladih odraslih med 14. in 24. letom starosti.
Pri razvoju izobraževalnega modela so se po besedah projektnega vodje na ECM Gumzeja osredotočili na paznike v zaporih, policiste, socialne delavce, skrbnike v času pogojnih izpustov iz zapora ter predstavnike lokalne skupnosti, v kateri živi radikalizirana oseba.
"Za oblikovanje učinkovitih orodij so morali strokovnjaki z različnih področij - psihologije, forenzike, sodstva, antropologije, državne varnosti in obrambe, izobraževanja, religije - sodelovati na mednarodnem nivoju in s teoretskim in empiričnim pristopom zaznati razloge za radikalizacijo, identificirati trenutno najbolj problematične radikalne skupine, identificirati načine propagande radikalnih idej, rekrutiranja ter financiranja in oblikovati strategije za de-radikalizacijo," je povedal na predstavitvi v Mariboru ta teden.
Raziskovanje je potekalo s pomočjo analize obstoječe literature, rezultatov že izvedenih projektov s tega področja, obstoječega propagandnega materiala na internetu, kanalov rekrutiranja, pogovori z radikaliziranimi posamezniki v zaporih, intervjuji z migranti in podobno.
Raziskovalci ECM so med drugim tudi izvedli pogovore z domnevnimi skrajneži v Bosni in Hercegovini. "Ta del empirične raziskave smo izvedli raziskovalci Alma Mater Europaea v sodelovanju s snemalno ekipo oziroma posrednikom iz Sarajeva. Slednji je dogovoril sestanke in privolitev za snemanje intervjujev. Posneti intervjuji so predstavljali enega glavnih virov informacij za oblikovanje strategij de-radikalizacije," je pojasnil Gumze.
"Nekatere informacije so bile sicer pričakovane, a smo na podlagi teh in preteklih izkušenj iz sorodnih projektov ugotovili, da bo de-radikalizacija težavna in draga, če ne celo nemogoča. Za zagotovitev varnosti v Evropi bo treba vlagati v preprečevanje radikalizacije, zagotavljanje varnosti in onemogočanje kanalov propagande in rekrutiranja ter ustvarjanje razmer za uspešno sobivanje, sprejemanje in zagotavljanje enakih možnosti na trgu dela," je prepričan.
