Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soerena Kierkegaarda v Ljubljani je bil ustanovljen neposredno po prvi Kierkegaardovi mednarodni konferenci in delavnici leta 2013, ob 200-letnici rojstva danskega eksistencialističnega filozofa Sorena Kierkegaarda. Konferenca je potekala v sklopu simpozija Miklavža Ocepka, ki ga je od leta 2007 bienalno prirejala založba Apokalipsa. Od leta 2013 pa inštitut v sodelovanju z založbo in Cankarjevim domom organizira mednarodne konference, ob tem pa še mednarodne delavnice v Trstu in na Krasu oziroma od letos v Beli krajini, je spomnil Repar.
Kot veliko čast in priznanje je Repar omenil, da bo kot predstavnik Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soeren Kierkegaard v Ljubljani eden od treh slovenskih filozofov, ki se bodo udeležili Svetovnega kongresa filozofije v Pekingu. Med zaenkrat znanimi slovenskimi udeleženci sta še profesorici Jana S. Rošker in Tea Sernelj, obe z oddelka za azijske študije ljubljanske filozofske fakultete.
Kongresa, ki ga vsako peto leto organizira Mednarodna zveza filozofskih društev (FISP) v sodelovanju z eno od njenih članic, se sicer udeležuje več kot 6000 filozofov z vsega sveta. Letošnji kongres poziva k razpravam o naravi, vlogah in odgovornostih filozofije in filozofov, da bi okrepili skupno zavest o "učenju biti človek". Kongres se bo posvečal problemom, konfliktom, neenakostim in krivicam, povezanih z razvojem planetarne civilizacije, ki je hkrati tehno-znanstvena in multikulturna, so zapisali pri inštitutu.
Program t.i. Kierkegaardove sekcije v Pekingu je po Reparjevih besedah oblikovala Univerza iz Toronta, v sklopu tega programa pa bo enega od sklopov vodil prav ljubljanski inštitut. Repar bo imel predavanje ter bo vodil omizje o Kierkegaardu in njegovem delu Dejanja ljubezni. Kongresa se bo udeležilo tudi več drugih sodelavcev ljubljanskega inštituta iz tujine.
Repar bo za nastop v Pekingu pripravil predavanje o možnostih politike ljubezni, pri čemer bo skušal osvetliti dejanja ljubezni v luči nove ekonomije odnosov: "To je tema, ki smo jo začeli razvijati na inštitutu in tudi na omenjenem simpoziju iz leta 2013. Pri tem bom izhajal iz Kierkegaardove kritike družbene strukture modernitete, katere bistvo je izguba duha. Ta izguba izvorne ekonomije skupnosti pa usmerja v brutalnost, oziroma to, čemur Kierkegaard reče monstruozna iluzija ali nezaslišano slepilo in dominantnost demoničnega." Repar je dodal, da iz kritike tega stanja izhaja potreba po bivanjskem zaobratu v novo ekonomijo odnosov.
Pri založbi Apokalipsa so v sodelovanju z inštitutom izšla tudi tri nova dela. Dejan Aubreht je v knjigi Zaton posameznika komentiral ključno Kierkegaardovo kategorijo posamičnika in se pri tem dotaknil številnih tem, ki so z njo povezane, Uroš Milić pa se je v svoji izčrpni znanstveni monografiji osredotočil na eksistenčno razsežnost posamičnosti, ki služi avtorju kot povod za vstop v polemiko med tremi velikimi predstavniki eksistencialne filozofije - Kierkegaarda, filozofa Martina Heideggra ter filozofa in psihiatra Karla Jaspersa. Knjižno bero dopolnjuje zbornik z 20 prispevki z lanskega, 6. mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka.
