Današnja generacija otrok je zaradi drugačnega načina življenja v slabši telesni pripravljenosti, kot so bile predhodne generacije, je dejala Janja Križman Miklavčič z ministrstva za zdravje, ki meni, da lahko s spodbujanjem hoje in kolesarjenja na učinkovit in enostaven način pripomoremo k boljši telesni pripravljenosti otrok. Te je po njenem mnenju treba k zdravemu življenju spodbuditi že v rani mladosti, saj bodo tisti otroci, ki bodo zdrave navade osvojili že v mladosti, te navade obdržali tudi v odraslem življenju.
Kot je povedal Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, je jutranja rekreacija otrok na poti v šolo pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok. Hoja ali kolesarjenje do šole pa poleg tega otroku zagotovita tudi minimalno priporočeno količino dnevne telesne dejavnosti. Da si otroci tudi sami želijo aktivne poti v šolo, pa so potrdile tudi ankete, ki jih je inštitut izvedel na različnih osnovnih šolah, je še dejal Peterlin.
Projekta Pešbus in Bicivlak na osnovni šoli Koseze v Ljubljani letos potekata že tretje leto. "S projektom želimo prispevati k enemu od ciljev tega projekta - da bi bili otroci čim več časa v naravi in ne toliko v avtomobilu, ko jih starši vozijo z ene interesne dejavnosti na drugo. S tem jih učimo tudi varnega vključevanja v promet, odgovornosti in samostojnosti," je povedala ravnateljica Lorieta Pečoler, ki ugotavlja, da otroci po jutranji rekreaciji na poti v šolo lažje sledijo pouku. Ker sta projekta čedalje bolj priljubljena med starši in otroki, si na šoli prizadevajo, da bi postala vsakodnevna rutina.
Pozitivne učinke projektov na otroke opaža tudi učiteljica razrednega pouka Andreja Duh, ki je poudarila, da so otroci s pomočjo projekta tudi bolj družbeno vključeni v okolje, v katerem živijo. Med hojo in kolesarjenjem namreč spoznajo svoje sovrstnike in morebitne sosede, s katerimi pred tem morebiti niso imeli stika.
Inštitut je projekta v okviru programa Aktivno v šolo začel spomladi 2016 po zaključku pilotne faze, ko so prvotno sodelovale tri šole - dve ljubljanski in novogoriška. Programa pa sta bolj zaživela minulo leto spomladi, ko so se vključile še številne druge šole, med drugim osnovne šole na Bledu, v Mariboru, Novem Mestu, Idriji, Ilirski Bistrici, Knežaku in Žireh. Program je sestavljen iz treh sklopov, in sicer gre za podporo spremljani poti v šolo, podporo samostojni poti v šolo in podporo aktivni poti v šolo v okviru šolskih okolišev.
