V slovenskem izobraževalnem sistemu doktorski študij na javnih univerzah v zadnjem času ni le pridobil pomena, ampak je umeščen tudi v obliki sofinanciranja v novelo zakona o visokem šolstvu leta 2016. To je po mnenju ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič pomemben korak v utrjevanju kakovosti in za prenos znanja, je pred uradnim srečanjem na novinarski konferenci pojasnila ministrica.
Po njenih besedah ministrstvo letos namenja dodatnih 3,3 milijona evrov za sofinanciranje doktorskega študija in naslednje leto 3,4 milijona evrov. Več kot 10 milijonov evrov pa v tem obdobju namenjajo za mlade raziskovalce na začetku kariere, kjer se še bolje povezujejo z gospodarstvom.
Doktorski študij po mnenju predstojnice doktorske šole na ljubljanski univerzi Aleksandre Kanjuo Mrčela pridobiva pomen po celem svetu. Gre za raven doktorskega študija, vpetega v raziskovanje, ki postaja kot način pridobivanja in ustvarjanja novega znanja pomemben za vse večje število raziskovalk in raziskovalcev z različnimi interesi in ambicijami.
"Za ljubljansko univerzo je čast, da je gostiteljica globalne debate o doktorskem študiju, ker je to del strategije univerze. Na tem področju ima univerza dolgo tradicijo, saj bo prihodnje leto praznovala 100. obletnico in samo eno leto po tem bo praznovala tudi 100. obletnico prvega doktorata, ki ga je podelila univerza", je dejala, Kot je dodala, je na univerzi vsako leto več študentov iz celega sveta.
Na konferenci so izpostavili pomen regionalne platforme za razvoj doktorskega študija v regiji. Prvi predsednik Sveta regionalne platforme za primerjave in sodelovanje v visokem šolstvu in raziskovanju Radovan Stanislav Pejovnik je dejal, da je platforma nastala leta 2014 s ciljem izboljšati kakovost doktorskega študija in medsebojno sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in Črno goro. "Drugi cilj je kroženje možganov v regiji," je dejal.
V okviru srečanja z naslovom Odličnost skozi raznolikost - doktorsko izobraževanje v globaliziranem svetu bodo predstavljeni tudi rezultati študije o doktorskem izobraževanju v Evropi, o čemer je na kratko spregovoril Luke Georghiou, sicer predsednik usmerjevalnega odbora EUA-CDE in prorektor za raziskave in inovacije na Univerzi Manchester.
Vodja združenja EUA-CDE Alexander Hasgall je poudaril, da je doktorski študij v Evropi danes zelo raznolik. V okviru internacionalizacije imajo nekatere evropske države do 40 odstotkov tujih "kandidatov" za doktorski študij, kar je po njegovem zelo dobro.
