"Rezultati volitev so do neke mere potrdili javnomnenjske napovedi. Zapomnili si jih bomo po slabi volilni udeležbi in razdrobljenosti političnega prostora. Menim, da bo zelo težko sestaviti novo vlado in upam, da to ne bo trajalo predolgo," je za STA dejal Anderluh.
Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič pa je dejal, da bi "v časih, ko ves svet teče z vso močjo, bolj kot doslej potrebovali strokovno vlado z močno politično podporo, ki bi verjela v svoje vizije in ki bi bila operativna". V Sloveniji je pričakovati vlado na čelu z LMŠ, ki pa bo ne glede na kombinacijo strank zelo razpršena in se bo morala veliko ukvarjati sama s seboj.
"Glede na to bi bila najbolj uspešna kombinacija politično-tehnične vlade. Marsikje potrebujemo ministre iz stroke, ki se spoznajo na svoje resorje in imajo mandat, da zadano naredijo in izpeljejo. Želim si torej razvojno vlado, ki bo znala rešiti temeljna razvojna vprašanja na temelju znanosti in inovacij," je izpostavil Lenarčič.
Anderluh pa je poudaril, bi morala nova vlada takoj povečati delež sredstev iz proračuna za znanost in raziskave do enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "O tem so si bili enotni vsi predstavniki strank, ki so sodelovali na javni tribuni odbora za znanost. Pripravljen in usklajen je bil nov zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, ki naj ga nova vlada čim prej sprejme, saj bo vpeljal nekatere nove instrumente za lažje in bolj učinkovito delo," je povedal.
Poleg tega bo čim prej potreben tudi nov cikel investicij v infrastrukturo in opremo, saj brez teh vlaganj ne morejo več slediti znanstvenim trendom v tujini, postajajo nekonkurenčni in že zaostajajo za nekaterimi novimi državami članicami EU, kot sta Poljska in Češka. "V zvezi s tem je treba tudi izpostaviti zelo slabo črpanje sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih raziskavam in razvoju, od česar imajo znanost in najboljše raziskovalne organizacije zdaj izredno malo," je dodal.
Če želimo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, izboljšati konkurenčnost podjetij in dvigniti podjetniško aktivnost, mora imeti znanost po Anderluhovem mnenju ključno vlogo v slovenski strategiji pametne specializacije. Bolj učinkovito je treba povezati tudi resorje znanosti, visokega šolstva, tehnologij in inovacij. "Področje tehnologije je celo povsem izginilo iz ministrstva za gospodarski razvoj. Predlagam združitev resorjev znanosti, visokega šolstva, tehnologije in inovacij v novem ministrstvu za razvoj," je zapisal.
Dolgoročno pa se mu zdi pomembno, da bo slovenska družba postala privlačna za prihod mladih strokovnjakov iz tujine, tudi Slovencev, ki so v zadnjih letih odhajali na delo v tujino. A v ta namen bo treba razmisliti tudi o spremembah zakonodaje, ki bodo olajšale zaposlovanje strokovnjakov iz tujine.
