Kot je na današnji novinarski konferenci spomnil Pišot, je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper edini slovenski javni raziskovalni zavod izven Ljubljane in eden od dveh središč v Sloveniji, ki pokriva raziskave tako s področja naravoslovnih kot tudi družboslovnih in humanističnih ved. Novembra 2016 je ZRS Koper po obdobju pod okriljem Univerze na Primorskem ponovno pridobil status samostojnega zavoda, kot ga je že imel ob ustanovitvi leta 1994.
V tem času so oblikovali strategijo z jasnim ciljem: postati mediteranski referenčni center znanstveno-raziskovalne odličnosti. To nameravajo doseči s sedmimi inštituti in še 10 infrastrukturnimi enotami pod okriljem središča, odličnimi raziskovalci, tako domačimi kot tujimi, znanstveno odličnostjo in tudi z visokimi etičnimi in moralnimi normami.
ZRS Koper danes šteje sedem inštitutov: za filozofske študije, za jezikoslovne študije, za kineziološke raziskave, za družboslovne študije, za zgodovinske študije ter inštitut za oljkarstvo in pravni inštitut. Omenjeni inštituti združujejo tudi določene laboratorije in druge infrastrukturne enote.
Med drugim so prav danes zaključili postopek ustanovitve mediteranskega inštituta za okoljske študije, ki bo povezal obstoječe inštitute okoli vprašanj trajnostnega razvoja ter to problematiko preučeval celostno, torej tako iz naravoslovnega kot iz družboslovnega in tudi humanističnega vidika, je navedel Pišot.
ZRS Koper je danes sicer zagnal novo, preglednejšo spletno stran, izdali pa so tudi publikacijo Glasnik ZRS Koper, v katerega so zajeli pregled dela in dosežkov v obdobju med letoma 2014 in 2017.
Na vprašanje, ali je bila odločitev za samostojno pot ZRS uspešna tudi z organizacijskega in finančnega vidika, je Pišot odvrnil, da "neizpodbitno da", in to kljub nesrečam, kot je bil požar objekta v Livadah in dejstvu, da so ob delitveni bilanci s primorsko univerzo ostali praktično brez infrastrukture.
Upoštevajoč intervencijska sredstva, ki so jih bili deležni za sanacijo posledic omenjenega požara, je ZRS v lanskem letu zabeležil 60.000 evrov minusa, za kar so predvideli finančno sanacijo v prihodnjih treh letih. Kot je dodal Pišot, bi bila slika sicer drugačna, če ne bi delovali solidarno in prevzeli nase za okoli 240.000 evrov stroškov za profesorje, ki so izgubili delo na univerzi.
Pišot je poudaril, da gre za "sredstva na čakanju, ki se "na nek način že vračajo kot posledica tožb" in če bi upoštevali tudi to postavko, bi bila finančna slika povsem drugačna.
