Kalenić Ramšakova, ki je tudi prorektorica ljubljanske univerze, je v obrazložitvi predloga spomnila, da sta s kolegom Matjažem Gamsom 9. maja na predlog rektorske konference podala pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določenih členov zakona o visokem šolstvu. Kot je pojasnila, pa se je pozneje izkazalo, da v visokošolskem prostoru o tej pobudi ni bila opravljena širša razprava med zaposlenimi na univerzi in študenti.
Tudi visokošolski sindikati so izrazili svoje pomisleke, zato se je odločila za umik te točke. "To pa ne pomeni, da nimamo več pomislekov o naši avtonomiji," je poudarila. Kot je napovedala, se bodo problema avtonomije visokošolskega prostora lotili na drugačen način, s široko razpravo, morda celo z referendumom med zaposlenimi in študenti. Spomnila je, da je takšno možnost omenil tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič na torkovi seji senata.
Na univerzi so po njenih besedah prepričani, da visokošolski zakon posega v ustavno pravico, ki je določena v 58. in 59. členu ustave. "Nenazadnje tudi prihajam s pariške ministrske konference o visokem šolstvu, kjer je načelo avtonomije eno od osnovnih načel bolonjske deklaracije, h kateri je pristopila tudi Slovenija," je dejala.
Ta pravi, da je visokošolski prostor v svojem poučevanju in raziskovanju avtonomen, da ne sme biti odvisen od politične in ekonomske moči in da je treba odnos med državo in visokošolskim prostorom graditi na zaupanju.
Ob tem je izpostavila, da nikoli ni bilo mišljeno, da bi ta pobuda dajala več avtoritarne oblasti rektorjem in dekanom. Želja univerze je, da se končno pripravi zakon o univerzi, ki bo upošteval tako pedagoško kot znanstvenoraziskovalno delo. Zdi se ji, da v zadnjem času država precej posega v notranjo organiziranost univerze.
Znano je, da je Visokošolski sindikat Slovenije proti omenjeni pobudi, tudi rektorsko konferenco je pozval k preklicu pobude. Predsednik sindikata Marko Marinčič je za medije izjavil, da je ta pobuda na državnem svetu že drugič in izrazil upanje, da ne bo še tretjič oziroma da to ni "samo taktičen umik" predloga. "Po ustavi so javne univerze postale državne univerze, kar že samo po sebi implicira odgovornost do prebivalcev, ki jih v tem primeru predstavlja država kot ustanovitelj," je poudaril.
Dodal je avtonomija univerz za visokošolske učitelje pomeni predvsem svobodo raziskovanja in poučevanja brez političnih pritiskov.
