"Visoko šolstvo lahko in mora igrati odločilno vlogo pri iskanju rešitev za tovrstne probleme," se je glasilo sklepno sporočilo ministrov držav članic skupine Bologna follow up. Ti so danes na konferenci med drugim razpravljali tudi o večji dostopnosti in zagotovitvi uspešnega zaključka študija ter večji družbeni odgovornosti visokega šolstva.
Ministri so na konferenci opozorili, da bolonjske reforme še zdaleč niso v vseh državah popolnoma implementirane. Kot so dodali, je treba merila znotraj skupine držav poenotiti in doseči, da so listine ob zaključku študija v vseh državah članicah enako vrednotene, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob tem so se zavezali razvoju politik, ki bodo spodbudile in podpirale visokošolske ustanove in njihovo družbeno odgovornost prispevati k bolj enotni in vključujoči družbi. Tu so izpostavili predvsem medkulturno razumevanje, aktivno državljanstvo, etnično ozaveščanje in zagotavljanje dostopa do visokega šolstva.
Nemška ministrica Anja Karliczek je ljudi na univerzah označila kot tiste, ki so najbolj odprti za selitev v tujino. V sodelovanju univerz pa vidi tudi prihodnost EU. "S tesno povezanimi visokošolskimi ustanovami bomo lahko EU gradili od spodaj navzgor, ne obratno," je prepričana.
Slovenska ministrica za izobraževanje Makovec Brenčič pa je na konferenci izpostavila pomen vrednot, ki jih imamo kot posamezniki in kot del skupnosti. Ob tem je spomnila na odgovornost do mladih generacij, ki se usposabljajo za življenje. Hkrati je poudarila pomen avtonomije visokošolskega prostora in opozorila na odgovornost, ki jo ima visokošolski prostor do družbe, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Bolonjski proces, ki temelji na usklajevanju visokošolskih študijskih procesov in harmonizaciji akademskih nazivov v Evropi, se je začel pred 20 leti. Z uvedbo dodiplomskega in magistrskega študija pa naj bi proces predvsem olajšal možnost študiranja v tujini.
