Fakulteta za elektrotehniko vabi na kratka in aktualna predavanja v povezavi s telekomunikacijami in informacijsko družbo že dan prej, v sredo, 16. maja. Prvemu bo mogoče prisluhniti ob 9. uri, naslednja bodo sledila vsako polno uro, gosti iz industrije in pedagogi s fakultete pa bodo med drugim govorili o vesoljskem plovilu SpaceX, dosežkih na področju govornih in slikovnih tehnologij, vplivu človeškega faktorja na varno vožnjo ter optičnih komunikacijah prihodnosti.
Poleg tega se bo s svojimi projekti in rešitvami, ki jih ponujajo na trgu, predstavilo osem podjetij, spoznati pa bo mogoče tudi pred kratkim razvite študentske projekte in prototipe. Študenti bodo predstavili električno rolko, mikro prenosni Dopplerejev radar, zračno miš, različne mobilne aplikacije in še marsikaj.
Muzej pošte in telekomunikacij, ki so ga uredili v graščini v Polhovem Gradcu, pa bo v četrtek obiskovalcem odprl vrata brezplačno, pripravili bodo tudi vodene oglede muzeja za družine.
Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) ob letošnjem svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe namenja glavno pozornost pozitivnim lastnostim oz. prednostim uporabe umetne inteligence. Gre za sisteme, ki izkazujejo inteligentno vedenje in zmožnost učenja, tudi z analiziranjem podatkov, ki jih ustvarjajo uporabniki interneta in pametnih telefonov.
Po podatkih za prvo četrtletje lani je v Sloveniji uporabljalo internet vsak ali skoraj vsak dan dobri dve tretjini oseb v starosti od 16 do 74 let. Še večji je bil delež uporabnikov pametnih telefonov, in sicer 73-odstoten v tej starostni skupini, ugotavlja državni statistični urad.
Umetno inteligenco uporabljamo, kadar uporabljamo internetne iskalnike za iskanje informacij na internetu. Uporabljamo jo tudi, kadar uporabljamo internetne prevajalnike, ali pa blokiramo nezaželena elektronska sporočila.
Pri spletnem nakupovanju nam umetna inteligenca ponudi možnost nakupa dodatnega izdelka v spletni trgovini, na primer takole: "Ljudje, ki so kupili ta izdelek, so kupili tudi ..." V prihodnosti pa bo spletnim kupcem v pomoč v obliki virtualnih pomočnikov.
Na podlagi digitalnih sledi, ki jih pustimo na internetu, lahko umetna inteligenca razbere naš okus, naš življenjski slog in tako vpliva na naše vedenje, npr. tako, da nam predlaga, katero glasbo naj poslušamo, katere videoposnetke naj si ogledamo, ali nam sporoča novice, pošilja obvestila ipd.
Številni pametni telefoni uporabljajo umetno inteligenco v osebnih virtualnih asistentih, npr. Siri, Bixby, ali kot programsko opremo, denimo za prepoznavo obrazov in pretvorbo glasovnih ukazov.
Pri razvoju in uveljavljanju umetne inteligence imajo ključno vlogo strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V letu 2017 je takšne strokovnjake v Sloveniji zaposlovalo 19 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, kar je enako povprečju EU.
Največ strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo imajo v EU po podatkih statistikov na Finskem (6,8 odstotka vseh zaposlenih ali samozaposlenih), najmanj pa v Grčiji (1,6 odstotka). V Sloveniji je bil leta 2017 ta delež 3,8-odstoten, kar pomeni približno 36.100 oseb.
Da bomo lahko izkoristili prednosti umetne inteligence, bomo morali med drugim nadaljevati digitalizacijo na vseh področjih družbe, poleg tega pa tudi poskrbeti, da bo učenje e-veščin del vseživljenjskega učenja in da jih bomo obvladovali v večjem številu, zagotoviti je treba tudi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala zlorabe.
