Promoviranju pomembnosti izobraževanja in učenja v vseh življenjskih obdobjih, "od zibeli do groba", in v vseh oblikah je namenjen tudi teden vseživljenjskega učenja. Letošnji je že 23. in se je danes začel v Šmarju pri Jelšah. Potekal bo do 20. maja, v razširjenem terminu pa vse do konca junija, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).
Delež mladih, vključenih v formalno izobraževanje, in tistih, ki so to izobraževanje končali, se je po navedbah Sursa v Sloveniji v desetletjih po ustanovitvi samostojne države močno povečal. Delež mladih, starih 30-34 let, ki so dosegli terciarno izobrazbo, se je od leta 2005 do leta 2017 zvišal s 25 odstotkov na 46 odstotkov in je precej presegel 40-odstotno povprečje celotne EU.
Zagotavljanje kakovostnega in vključujočega formalnega izobraževanja zahteva tudi ustrezna finančna vlaganja. Na tem področju so bili trendi v zadnjem obdobju manj spodbudni. Skupni izdatki za formalno izobraževanje v izobraževalnih ustanovah so v letu 2016 znašali 2,1 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka BDP.
Po rezultatih ankete o izobraževanju odraslih iz leta 2016 je bilo v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja vključenih 46,1 odstotka odraslih, starih 25-64 let, ali skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 2011, za izobraževanje pa so v povprečju porabili 180 ur.
Delež mladih, delovno aktivnih, z doseženo terciarno izobrazbo, vključenih v izobraževanje, se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2011 močno povečal in povzpel nad povprečje celotne EU. Na drugi strani pa se je delež v izobraževanje vključenih oseb med osebami z največ osnovnošolsko izobrazbo ter med neaktivnimi in med brezposelnimi povečal malo ali se je celo zmanjšal in je bil nižji od povprečja celotne EU.
Večini udeležencev so tovrstno izobraževanje financirali ali sofinancirali delodajalci. Med izvajalci tega izobraževanja v Sloveniji so prevladovale za tako izobraževanje specializirane ustanove, ki so izvedle 37 odstotkov vseh tovrstnih izobraževanj. Na ravni EU so bili izvajalci takega izobraževanja najpogosteje, v 34 odstotkih, delodajalci, v Sloveniji so ti izvedli 15 odstotkov takih izobraževanj.
Delež zaposlenih, vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja med zaposlenimi v vseh podjetjih, pa je v letu 2015 znašal 63 odstotkov. Takrat so se v primerjavi z letom 2010 povečali tudi stroški podjetij za programe izobraževanja na udeleženca, zmanjšalo pa se je število plačanih delovnih ur za izobraževanje na udeleženca z 42 na 32 ur.
Najpomembnejša mednarodna raziskava, ki meri znanje in spretnosti odraslih in pri kateri je sodelovala tudi Slovenija, je t. i. PIAAC. Po podatkih Andragoškega centra Slovenije so rezultati te raziskave pokazali, da so se dosežki odraslih pri besedilnih spretnostih glede na rezultate Mednarodne raziskave pismenosti odraslih izpred 20 let v primerjavi s preostalimi takrat sodelujočimi državami članicami OECD najbolj izboljšali. Vendar pa so dosežki odraslih v Sloveniji v letu 2015 tako pri tej kot pri drugih vrstah spretnosti precej zaostajali za povprečjem držav vseh članic OECD.
Slovenija je izzive, povezane s spretnostmi odraslih, na katere so pokazali rezultati PIAAC, vzela resno. Lotila se je projekta Strategija spretnosti. Namen tega projekta, ki ima tri faze, je okrepiti razvoj, vzdrževanje in uporabo spretnosti odraslih v državi za izboljšanje zaposljivosti in gospodarske rasti ob hkratnem izboljšanju njihove socialne vključenosti in participacije, so še navedli na Sursu.
