Na mariborski univerzi so pred dvema letoma močno odmevali očitki na račun takratnega glavnega tajnika univerze Teodorja Lorenčiča zaradi neprimernega vedenja do zaposlenih na rektoratu. "O mobingu veliko govorimo, malo pa o njem vemo," je v uvodnem predavanju izpostavila gostja z Univerze na Primorskem Elizabeta Zirnstein.
"Vsi zaposleni v neki organizaciji so odgovorni za mobing, če ga vidijo, pa se obrnejo stran. Vodstvo nosi še večjo težo, saj je delodajalec že po zakonu dolžan zagotavljati delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju na delovnem mestu," je povedala.
Vsi štirje kandidati - trije sedanji in en nekdanji prorektor univerze - se po njihovih besedah sodeč zavedajo tega. "Takšne razprave, kot je današnja, so več kot potrebne," je dejal rektorski kandidat Žan Jan Oplotnik, ki prihaja z ekonomsko-poslovne fakultete. Po njegovih ocenah je namreč ključno, da se ljudi ustrezno usposobi in ozavesti, da bodo sposobni pravočasno zaznavati neprimerno vedenje na delovnem mestu in nato tudi ustrezno ukrepati.
"Zavedanje o tem problemu se je v zadnjih letih okrepilo. S sprejetjem pravilnika o zagotavljanju varovanja dostojanstva zaposlenih v letu 2012 smo storili pomemben korak naprej, zdaj pa je ključno, da se ga uresničuje," je povedal kandidat Zdravko Kačič, ki prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
"Bojim se, da je tega več, kot si upamo priznati," je ocenil kandidat Niko Samec s fakultete za strojništvo. Poudaril je, da primeri neprimernega obnašanja določenega zaposlenega delajo škodo celotni akademski skupnosti, zato je treba okrepiti mehanizme za čimprejšnje prepoznavanje in sankcioniranje kršiteljev. "Za zelo uporabne so se izkazale anonimne ankete med zaposlenimi," je predlagal.
V vsakem primeru se prijavljenih primerov mobinga po besedah rektorskega kandidata Jerneja Turka s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ne sme pometati pod preprogo, ampak o njih odkrito spregovoriti, da bi preprečili njihovo širitev. "Rektor ali dekan ne more vsega preprečiti. Je pa tisti, ki se mora takoj odzvati in v prvi vrsti zaščititi žrtev," je dejal.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije so se za organizacijo takšnih okroglih miz odločili, ker so v volilnih programih rektorskih kandidatov našli skupno točko skrb za zaposlene. "Odločili smo se, da bomo v predvolilnem obdobju kot sindikat prispevali k ozaveščanju zaposlenih in študentov glede problematike, ki zadeva visoko šolstvo in Univerzo v Mariboru, hkrati pa prispevali k vsebinski volilni kampanji. Želimo si več od suhoparnega predstavljanja zapisanih deklarativnih stališč in na ta način prispevati k začetku dviga akademske kulture na Univerzi v Mariboru," je izpostavila predsednica tega sindikata na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič.
V maju bodo organizirali podobna pogovora še na temo etike in položaja žensk v visokem šolstvu.
Volitve novega rektorja bodo potekale 5. junija, morebitni drugi krog pa teden dni kasneje. Novega akademskega starešino je treba izvoliti po tistem, ko je bil dosedanji rektor Igor Tičar prisiljen predčasno zapustiti funkcijo zaradi odhoda v pokoj.
