Študijo je generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve pripravil v sodelovanju s profesorjema ljubljanske ekonomske fakultete Polono Domadenik in Denisom Marinškom ter glavnim analitikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojanom Ivancem.
Študija analizira razlike v produktivnosti med slovenskimi podjetji v obdobju od 1994 do 2015 oz. konkretneje vpliv različnih dejavnikov, kot so velikost podjetja, lastništvo, naložbena politika in značilnosti posamezne panoge, na t. i. skupno faktorsko produktivnost, to je tisti del BDP, ki ga ni mogoče pojasniti z vloženima proizvodnima dejavnikoma kapitala in dela, konkurenčnost in internacionalizacijo podjetij.
Študija je ugotovila, da so bile v času pred izbruhom finančne in gospodarske krize leta 2009 kot po njem stalno gonilo produktivnosti naložbe v raziskave in razvoj. Tako za obdobje med 1994 in 2008 kot za tistega med 2009 in 2015 so rezultati pokazali, da so bila podjetja, ki so porabila več sredstev za raziskave in razvoj, uspešnejša.
Študija je obenem pokazala, da večjo produktivnost beležijo večja podjetja oz. tista s korporativno strukturo. Prav tako so se kot bolj produktivna izkazala izvozno usmerjena podjetja, kar je bilo še posebej očitno v letih po izbruhu krize.
V študiji so se lotili tudi analize podatkov o podeljenih subvencijah za raziskave in razvoj v času med 1998 in 2015. Ugotovili so, da subvencije ob upoštevanju učinkov velikosti podjetij, panoge ter obdobja niso močno povečale produktivnosti podjetij. Ob tem avtorji priznavajo, da to verjetno odraža tudi težave podjetij v državni lasti med krizo in dejstvo, da so bile v obdobju upadanja gospodarske dejavnosti subvencije dodeljene predvsem podjetjem v težavah.
Študija je pokazala še, da so se podjetja v državni lasti v večini gospodarskih sektorjev glede produktivnosti odrezala slabše od tistih v zasebni lasti.
Kot so danes spomnili v Evropski komisiji, so bili izsledki študije vključeni tudi v nedavno objavljeno poročilo o Sloveniji, ki ga je komisija objavila v sklopu t. i. evropskega semestra oz. letnega cikla usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik v članicah unije.
O produktivnosti v Bruslju v povezavi s Slovenijo govorijo v okviru ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi trenutna visoka gospodarska rast postala vzdržna oz. v luči priložnosti, ki jih trenutni spodbudni trendi v gospodarstvu ponujajo za povečanje potencialne rasti slovenskega BDP, ki je po velikem padcu ob izbruhu krize kljub izboljšanju v zadnjih letih še vedno pod optimalno ravnjo.
Ker se Slovenija v evropski primerjavi sooča z velikimi izzivi zaradi staranja prebivalstva in posledičnega krčenja delovne sile, bodo po prepričanju komisije pomembni ukrepi za dvig produktivnosti, kot so spodbujanje naložbene dejavnosti, vlaganje v raziskave in razvoj ter tehnološki napredek, odpravljanje strukturnih neskladij na trgu dela, vseživljenjsko učenje, povečanje delovne aktivnosti med mladimi in starejšimi, izboljšanje dostopa do kapitala oz. nebančnih finančnih virov in izboljšanje poslovnega okolja za večjo konkurenčnost.
Tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj že dlje časa opozarjajo, da v Sloveniji pri produktivnosti za okoli 20 odstotkov zaostajamo za povprečjem EU, še večji pa je zaostanek za tistimi državami, ki so uspešnejše in s katerimi se primerjamo. Ta zaostanek se zaradi primerjalno gledano zelo počasne rasti produktivnosti vleče že vsaj deset let.