Začetno predavanje je pripadlo direktorju urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjanu Vasletu, ki je poudaril, da gospodarska rast v državi uspešno prehaja tudi na trg dela. Po njegovih besedah vedno manj ljudi izgubi delo, več je tistih, ki ga dobijo, manj je prvih iskalcev zaposlitve, manjša pa se tudi prehod v upokojitev.
Kot spodbudna dejstva je Vasle omenil, da na novo zaposlujejo vsi sektorji v gospodarstvu, zaposluje tudi država. Pri tem je kot še posebej razveseljivo okoliščino navedel večanje delovne aktivnosti starejših, ki prav tako prispeva k dobrim razmeram na trgu dela. Kljub temu je zaposlenost starejših od 55 let zaenkrat še vedno relativno nizka.
Razloga za skrb pa sta po Vasletovih besedah pomanjkanje kompetentne in usposobljene delovne sile ter močan vpliv demografskih sprememb na trg dela. Zaradi slednjih se zmanjšuje delež prebivalstva, ki bi lahko potencialno vstopilo v zaposlitev. Kot pomemben ukrep se zato kaže tudi zagotovitev ustrezne migracijske politike, ki bo privabila manjkajočo delovno silo.
Umarjeva spomladanska napoved sicer kaže, da bo rast zaposlenosti po lanski 2,8-odstotni rasti letos dosegla 2,4 odstotka, v 2019 se bo umirila na 1,5 odstotka, leto zatem pa na 0,8 odstotka. Število registriranih brezposelnih pa naj bi po Vasletovih besedah do konca tega leta upadlo na okoli 75.600, do konca 2019 na 68.800, do konca 2020 pa se bo s 64.300 približalo predkrizni ravni.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je pomanjkanje usposobljenih kadrov označil za ključni izziv slovenskega trga dela. Po njegovih besedah je zato toliko pomembnejša večja delovna aktivnost starejših. V zvezi s tem je opozoril na problem negativne (samo)percepcije starejših zaposlenih.
"Na trgu dela se je boj za delovno mesto spremenil v boj za usposobljenega delavca," je aktualna gibanja na trgu dela ponazoril Pogačar. Kot osrednji ukrep je zato izpostavil aktivno politiko zaposlovanja, ki s krepitvijo programov usposabljanja in izobraževanja rešuje pereč problem pomanjkanja kompetentnih kadrov.
Uvodna nagovora sta pripadla predsedniku Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Dragu Delalutu ter predsedniku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branku Mehu. Oba sta odhajajoči vladi očitala pomanjkanje posluha za potrebe gospodarstva. Po Delalutovih besedah so sistemske rešitve "ostale v zraku", socialni dialog pa je padel na najnižjo raven doslej.
Meh pa je poudaril, da obrtniki in podjetniki zaradi pomanjkanja ali neustreznih ukrepov vladajoče politike še vedno ne občutijo dobrobiti gospodarske rasti. Znova je pozval k znižanju obremenitev dela, kar bi omogočilo tudi rast plač. Kritičen je bil tudi zaradi odsotnosti zakonodaje na področjih regresnih zahtevkov ter poklicnih bolezni in nesreč pri delu.
V nadaljevanju posveta se bodo razpravljavci dotaknili tudi napotitve slovenskih delavcev na delo v tujino, novosti v storitvah zavoda za zaposlovanje ter vsebine resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu.
