V občini Jesenice je delež tujcev precej nad povprečjem države, znaša 8,7 odstotka in narašča. Velik delež je Albancev, pri sporazumevanju z njimi pa se v ustanovah, na primer v šolah, pri zdravnikih in v različnih uradih srečujejo z velikimi težavami, saj ne govorijo slovensko. Jezikovno oviro pogosto skušajo premoščati s prijatelji, sorodniki, celo otroki.
Težave so zaznali tudi na Centru za socialno delo (CSD) Jesenice, kjer so ugotovili, da takšni prevodi sorodnikov niso primerni in zanesljivi. Podobne težave s komuniciranjem pa so imele tudi druge ustanove v občini. Zato so se odločili prek javnih del angažirati prevajalca, ki bi po potrebi pomagal vsem ustanovam.
Kot je spomnila direktorica CSD Jesenice Anita Bregar, so imeli kar precej težav z iskanjem primerne osebe, a so nato vendarle našli Resnijo Ređepi iz Makedonije, ki sedaj že 17 let živi v Sloveniji in obvlada vse jezike nekdanje Jugoslavije ter albanščino. Poleg tega je osebnostno zelo primerna za to delo in veliko doprinese k premoščanju kulturnih razlik.
"Dvakrat smo izvedli evalvacijo in potrdilo se je, da je to pravi model, zelo racionalen in dober," je izpostavila Bregarjeva in pojasnila, da so mame začele hoditi na govorilne ure in bolje sodelovati, otroci so bolje napredovali, njene pomoči pa so bili veseli tudi v drugih ustanovah.
Vendar pa se je njena zaposlitev prek javnih del iztekla in na celotnem Gorenjskem niso našli osebe, ki bi jo lahko ponovno zaposlili na ta način. Dolgo so iskali rešitev, kako Ređepijevi, ki je medtem delala za CSD kot prostovoljka, spet omogočiti delo.
Nato so s pomočjo jeseniške občine našli možnost njene zaposlitve prek Ljudske univerze Jesenice (LUJ), kjer se je s 19. februarja letos zaposlila za določen čas enega leta, upajo pa, da bi na ta način lahko delovala tudi naprej.
LUJ skrbi za koordinacijo njenega dela, njeno zaposlitev pa plačuje Občina Jesenice, tako je za vse ustanove v občini njeno delo brezplačno. Prevajalka ima stalen urnik, v nekaterih ustanovah pa priskoči na pomoč po potrebi. Če je kaj nujnega, recimo v bolnišnici, jo lahko pokličejo celo ponoči. Pomaga tudi pri prevajanju različnih vabil in zloženk.
"Rešitev, ki smo jo vzpostavili na Jesenicah, ni draga, ni zakomplicirana, je pa zelo uspešna," je zadovoljna direktorica LUJ Maja Radinovič Hajdič. Ređepijeva pa je ocenila, da so tujci veseli, da jim lahko pomaga. To prispeva tudi k integraciji in vzpostavljanju mostov do posameznikov iz drugih kultur, za katere je neznanje jezika dodatna ovira pri vključevanju.
Načrtovano je, da bodo v kratkem pomoč prevajalke ponudili še posameznikom, ne le prek ustanov. Poleg tega na ljudski univerzi pripravljajo tečaj osnovnega znanja albanščine, na katerega bodo povabili predstavnike javnih ustanov, ki bi jim pri delu to znanje prišlo prav.
Radinovič Hajdičeva je prepričana, da so Jesenice lahko zgled tudi po programih in aktivnostih, ki jih vodijo za vključevanje tujcev v družbo in za usposabljanje večinskega prebivalstva na multikulturno sobivanje. "Multikulturnost je dejstvo in če do nje pristopamo s pozitivnega stališča, bodo uspehi boljši, kot če z negativnega," je opozorila in ocenila, da so na Jesenicah odzivi večinskega prebivalstva na priseljence več ali manj pozitivni.
