c S

Univerza na Primorskem bo vložila revizijo na sodbo višjega sodišča

07.03.2018 15:32 Koper, 07. marca (STA) - Univerza na Primorskem (UP) bo spoštovala sodbo višjega sodišča v zvezi odpovedjo pogodb bivšim profesorjem UP, ki so odšli za ZRS, a bo vložila revizijo na vrhovno sodišče, so sporočili z univerze. Ob tem so dodali, da se sodba ne nanaša avtomatično na 12 profesorjev. Prvi mož ZRS Rado Pišot je zadovoljen in pravi, da je sodba precedenčna.

Kot je v torek poročala TV Slovenija, je višje delovno in socialno sodišče pritrdilo prvostopenjski sodbi v tožbi 12 odpuščenih profesorjev zoper UP. Sklenilo je, da jim mora rektor Dragan Marušič v osmih dneh nuditi zaposlitev in jim omogočiti pedagoško delo v skladu s pogodbo, ki so jo imeli pred vročitvijo odpovedi. Če se profesorji za vrnitev ne bi odločili, jim bo morala univerza po navedbah TVS plačati odškodnino.

Ob začetku študijskega leta 2016/2017 je 12 sodelavcev ZRS, sicer predavateljev na UP, dobilo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odpuščeni profesorji so ob tem opozorili na po njihovem mnenju nezakonito ravnanje vodstva univerze. Na UP pa so tedaj pojasnili, da odhajajoči delavci ZRS ne morejo istočasno imeti sklenjenih pogodb v na novo ustanovljenem raziskovalnem zavodu in na univerzi.

Po torkovem poročanju TV Slovenija sta sklep višjega sodišča prejela profesor Boštjan Šimunič in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper Rado Pišot, ki ga UP kot edinega iz skupine odpuščenih ni dolžna zaposliti nazaj, saj je takrat moral sam podati odpoved, ker je bil to pogoj rektorja in posredno ministrstva za izobraževanje za nadaljevanje postopka izstopa ZRS izpod okrilja univerze.

Z univerze so danes sporočili, da je njihov pooblaščenec danes prejel sodbo višjega sodišča, pri čemer je to delno ugodilo pritožbi UP na prvostopenjsko sodbo in odločilo, da Šimuniču niso dolžni izročiti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V ostalem je višje sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, tudi v delu, da se Pišotu zavrne zahtevek po izplačilu denarne odškodnine v višini dobrih 73.000 evrov.

Ob tem so na univerzi zavrnili navedbe, da naj bi se predmetna sodba nanašala kar avtomatično na skupaj 12 profesorjev. Sodišče je decembra 2016 v skupno obravnavanje združilo postopka obeh individualnih tožnikov ter sklenilo, da izvede vzorčni postopek, ostalih 11 istovrstnih postopkov bivših zaposlenih pa je prekinilo do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi.

"Ostali postopki se bodo torej sedaj nadaljevali, pri čemer bo sodišče upoštevalo specifične okoliščine za vsakega tožnika posebej," poudarjajo na UP.

Kot so dodali, bo univerza sodbo spoštovala, a bo vložila revizijo na vrhovno sodišče, "ker meni, da sodba ne upošteva ustavno predpisane avtonomije državnih univerz v Republiki Sloveniji in ne daje prave teže veljavno sprejetim sklepom Senata Univerze na Primorskem".

Da sodba višjega sodišča v primeru Šimuniča ni avtomatična, je pa precedenčna oz. predstavlja vzorčni primer za enake zahtevke ostalih odpuščenih profesorjev, je danes pisal že Dnevnik, za STA pa je to potrdil tudi prvi mož ZRS Koper Rado Pišot.

Po navedbah Dnevnika mora UP Šimuniča v osmih dneh sprejeti nazaj v službo in mu od 1. januarja 2017 naprej izplačati vse neizplačane plače in pravdne stroške in bo tako morala po Šimuničevi oceni v njegovem primeru skupaj izplačati okoli 45.000 do 50.000 evrov obveznosti.

Pišot je za STA povedal, da so odpuščeni profesorji zadovoljni s sodbo, saj je "to enoumje končno izpadlo v pravi luči". Kot je spomnil, se je Marušič namreč skliceval na sklep senata UP, po katerem tisti raziskovalci, ki bi odšli na nov javni raziskovalni zavod, ne bi mogli več delati na univerzi: "To je tako, kot da bi vam zdaj rekel: danes boste plačali kazen za napačno parkiranje, ker boste drugo leto parkiral na mestu, ki ni ustrezno."

Kolikor je znano Pišotu, bo večina od 12 odpuščenih profesorjev zahtevala odškodnine, nekateri pa zadevo še preučujejo in so zainteresirani za možnost reintegracije na delovno mesto.

Je pa direktor ZRS Koper opozoril na škodo, ki je nastala univerzi, ter dodal, da bi odgovorni morali premisliti, kje je meja avtonomije univerze in kje je treba zaščititi integriteto učiteljev in raziskovalcev.