Novela ZOFVI je že pred leti določila, da lahko strokovni delavci, ki jim ni mogoče zagotoviti učne obveznosti za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse določene pogoje, in je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih. Razlog za takšen ukrep je izhajal iz potrebe po prehodnem režimu zaradi sistemske spremembe postopnega uvajanja in umestitve izobraževalnega programa devetletne osnovne šole, s katero je bilo povezanih veliko organizacijskih in kadrovskih prilagoditev, so pojasnili v gradivu za obravnavo na seji vlade.
Sprva je bil konec začasne ureditve predviden 1. septembra 2010, obseg dopolnjevanja učne obveznosti strokovnega delavca pa ni smel presegati 40 odstotkov predpisane obveznosti. Novela iz leta 2009 je zaradi ugotovitev, da je prilagoditev na novi sistem zahtevnejša in terja več časa od prvotno predvidenega, omenjeni ukrep podaljšala do septembra 2015.
Leta 2015 pa so zaradi še vedno obstoječe potrebe po kadrovskih prilagoditvah trajanje tega še podaljšali do konca šolskega leta 2017/18, obenem pa so uvedli postopno zmanjšanje možnosti dopolnjevanja tako, da se je dovoljeni obseg dopolnjevanja zmanjšal z največ 40 odstotkov zakonsko določenega obsega v šolskem letu 2015/2016 na največ 20 odstotkov v šolskem letu 2017/2018.
Zdajšnji vladni predlog prav tako obseg dopolnjevanja učne obveznosti omejuje na 20 odstotkov predpisane obveznosti.
Kot so zapisali v gradivu za obravnavo na seji, tudi v današnjem času še obstaja potreba po podaljšanju navedenega ukrepa zaradi sistemskih sprememb zadnjih let in je taka organizacijska oblika nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Zadnji podatki šol namreč kažejo, da bodo nekatere po obsegu učencev in oddelkov manjše šole objektivno nezmožne zagotoviti izvedbo vseh predmetov z lastnimi strokovnimi delavci. Prenehanje veljavnosti prehodnega obdobja bi zato lahko v nekaterih primerih še vedno onemogočalo ustrezno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Na predlagani način pa bi šole pridobile dodaten potreben čas za zakonsko ustrezno izvedbo izobraževalnega programa, ne da bi za to povečevali finančna sredstva, in za izvedbo ustreznega kadrovskega razvojnega načrta za obdobje, ko se predlagani prehodni režim izteče, so navedli.
Obenem so ocenili, da se je predvideno postopno zmanjševanje obsega dopolnjevanja z neustrezno smerjo izobrazbe izkazalo kot ustrezno in za prehod ni več potreben večji obseg dopolnjevanja kot 20 odstotkov zakonsko določenega obsega učne obveznosti strokovnega delavca.
