Predlog novele zakona o štipendiranju, ki da je vlada konec januarja poslala v DZ, bi lahko odpravil pomanjkljivosti sedanjega za, so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Predlog namreč na novo opredeljuje določene štipendije, ki bi se po novem dodelile glede na raven izobraževanja. V vsakem šolskem oziroma študijskem letu bi se preverilo zgolj, ali je štipendist vpisan v višji letnik programa na ravni, ki je višja od tiste, ki jo je že pridobil. Sedaj se državna in Zoisova štipendija dodeljujeta za točno določen izobraževalni program, tako da štipendist za spremembo izobraževalnega programa potrebuje predhodno soglasje štipenditorja.
Predlog novele predvideva tudi, da bi se dodatek za uspeh dodelil tudi na prehodu iz študijskega programa prve na drugo bolonjsko stopnjo, kar sedaj ni mogoče. Pri tem si v ŠOU želijo, da bi se dodatek upošteval na vseh prehodih, predvsem zato, ker se z njim nagrajuje uspeh "za nazaj".
Pri kadrovskih štipendijah je predviden daljši rok za zaposlitev štipendista po zaključku izobraževalnega programa ter tudi možnost nadaljevanja izobraževanja iz prve na drugo bolonjsko stopnjo ali iz srednje poklicne na srednje tehniško izobraževanje, če se s tem strinjata delodajalec in štipendist.
Ta ureditev se že nekaj časa izpostavlja kot problematična, poudarjajo v ŠOS, hkrati pa ne razumejo, zakaj predlagatelj ločuje programe sekundarnega izobraževanja. "Obstajajo namreč tudi situacije, ko bi štipendist upravičeno nadaljeval izobraževanje, na primer na gimnazijskem ali višjem izobraževanju," so zapisali.
V ŠOS podpirajo vse spremembe, ki študentom omogočajo boljši družbeni in socialni položaj, pravico in dodajajo, da predlagani ukrepi Levice glede študentskega dela na videz to tematiko naslavljajo, da pa je področje študentskega dela precej bolj kompleksno. Ob pomanjkljivih rešitvah lahko spremembe dijakom in študentom napravijo več škode kot koristi, so zapisali.
Največ zadržkov imajo pri predlogu, da se vnaprej določi obseg, naravo dela in obveznosti med delodajalcem in študentskim delavcem. Nedvomno se s tem izboljša pravna varnost dijakov in študentov, vendar pa lahko takšen predhoden dogovor pomeni, da študentsko delo postane še bolj regulirano ter pridobi elemente delovnega razmerja, menijo v ŠOS.
"Čeprav razumemo in podpiramo idejo sprememb trenutne ureditve, menimo, da se pozablja na pomembno funkcijo študentskega dela," so opozorili. Levica izpostavlja študentsko delo kot pogodbeno obliko dela in segment trga dela. V tem kontekstu se v ŠOS strinjajo, da je treba v največji možni meri zaščititi dijake in študente. Prav tako je treba onemogočiti prekarizacijo dela, predvsem ko gre za opravljanje dela, ki vsebuje elemente delovnega razmerja, menijo.
V ŠOS podpirajo predlog, da bie dijake in študente, ki opravljajo študentsko delo, razbremenili plačila malice in nadomestila za prevoz. Po veljavni ureditvi namreč dijaku ali študentu ni treba plačati le davka na dohodek za prihodke, za katere lahko dokaže, da so bili izplačani za stroške prevoza na delo in z dela. Ob tem pa je edino zakonito izplačilo prek napotnice, kar pomeni, da so tudi ti obremenjeni s plačilom vseh prispevkov, opozarjajo v ŠOS.
V zakonodajni postopek pa je bil januarja vložen tudi predlog v zvezi z vključitvijo mladih v Ekonomsko-socialni svet (ESS). V ŠOS so spomnili, da si mladinske in študentske organizacije že dalj časa prizadevajo za vključitev mladih v ESS, in ocenili, da bi članstvo mladih v ESS "ključno prispevalo k zagovarjanju in uveljavljanju interesov mladih pri sprejemu širokega spektra ekonomskih in socialnih pravic, ki se vedno bolj dotikajo tudi mladih".
V ESS pa bi bilo treba po mnenju ŠOS poleg mladih treba vključiti tudi druge interesne in starostne skupine, predvsem upokojence, so še zapisali.
